Zanimivosti

Pomemben preboj: bodo severni beli nosorogi še korakali po svetu?

Nanyuki, 28. 01. 2024 16.31 | Posodobljeno pred 26 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
K.K., N.V.
Komentarji
20

Upanje za živalsko vrsto, ki je tik pred izumrtjem, še obstaja. Na našem planetu imamo le še dva primerka severnega belega nosoroga, gre za dve samici, mamo in hčer. Vendar pa bi, kot kaže, preboj na področju zunajtelesne oploditve vendarle lahko poskrbel za podmladek. Znanstveniki namreč poročajo o prvi uspešni IVF-zanositvi nosoroga.

Čeprav smo severne bele nosoroge včasih lahko našli po vsej osrednji Afriki, je nezakoniti divji lov zaradi velikega povpraševanja po nosorogovih rogovih iztrebil divjo populacijo.  

Na svetu tako obstajata le še dva nosoroga, pravzaprav nosoroginji. Samici Najin in njena hči Fatu bivata v rezervatu OI Pejeta v Kenji in to pod strogim nadzorom. Ker se ne moreta razmnoževati, je vrsta tehnično že izumrla. A upanje še obstaja, poroča BBC.

Znanstveniki sporočajo, da jim je uspela prva IVF-nosečnost nosoroga. V nadomestno mater so namreč uspešno prenesli v laboratoriju ustvarjen zarodek. Postopek so sicer izpeljali z južnimi belimi nosorogi, tesno sorodno podvrsto severnih belih nosorogov. Kot pojasnjujejo, bodo postopek zdaj ponovili še s severnimi belimi nosorogi.  

Severni beli nosorog
Severni beli nosorog FOTO: Shutterstock

"Prvi uspešni prenos zarodka pri nosorogu je velik korak," je dejala Susanne Holtze, znanstvenica na Leibnizovem inštitutu za raziskovanje živalskih vrtov in divjih živali v Nemčiji, ki je del projekta Biorescue, mednarodnega konzorcija, ki poskuša rešiti to živalsko vrsto. Povedala je, da so prav zaradi tega dosežka prepričani, da bodo lahko postopek ponovili še s severnimi belimi nosorogi in da bodo lahko rešili vrsto. 

Projekt je sicer trajal več let, strokovnjaki pa so se med procesom soočili z več izzivi: od tega, kako zbrati jajčeca teh dve toni težkih živali, pa do ustvarjanja prvih zarodkov v laboratoriju in ugotavljanja, kako in kdaj jih vsaditi. 

O tem velikem preboju smo govorili tudi z Boštjanom Videmškom, ki je skupaj z Majo Prijatelj Videmšek spisal knjigo o nosoroginjah z naslovom Zadnji dve, Najin in Fatu: Reševanje vrste na robu izumrtja in ki to vrsto nosorogov spremlja že veliko let. "To je vsekakor preboj, prvič v zgodovini se je zgodila tovrstna oploditev s transferjem embria pri nosorogih," je poudaril Videmšek. Pomembno je, nam je pojasnil, da pride do rojstva v času, ko sta severni nosoroginji še živi, da vzgojita naslednika. Različne vrste nosorogov namreč tako rekoč govorijo različen jezik, komunicirajo drugače in imajo drugačne navade in pomembno je, da se na naslednika te navade prenesejo.

"Znanstveno je to velik preboj, ker se lahko ta tehnika uporabi tudi pri drugih kritično ogroženih nosorogih, recimo pri sumatranskem nosorogu ali pri indijskem nosorogu."

Velikemu uspehu sledila tragedija

Prva uspešna nosečnost z IVF jim je uspela v šele 13. poskusu. "Pri tako veliki živali je zelo težko namestiti zarodek v reproduktivni trakt, ki je skoraj 2 metra v notranjosti živali," je Holtzejeva povedala za BBC News.

Zarodek, ki je nastal z uporabo jajčeca samice južne belice iz živalskega vrta v Belgiji in je bil oplojen s spermo samca iz Avstrije, so vstavili v nadomestno samico južnega belega nosoroga v Keniji, ki tudi je zanosila. Vendar pa je uspehu sledila tragedija.

Sedemdeset dni po začetku nosečnosti je nadomestna mati umrla zaradi okužbe s klostridijo – gre za bakterijo, ki jo najdemo v zemlji, za živali pa je lahko smrtonosna. Ekipa je bila po smrti pretresena. Obdukcija je pokazala, da se je 6,5 centimetra velik moški plod dobro razvijal in je imel 95-odstotno možnost, da se rodi živ.

Severni beli nosoroginji
Severni beli nosoroginji FOTO: AP

A kljub smrti samice se je pokazalo, da tehnika deluje in da je IVF-nosečnost nosoroga mogoča.  

Kot še poroča BBC, bodo zdaj uporabili zarodek severnega belega nosoroga. Obstaja le 30 teh dragocenih zarodkov, ki so shranjeni v tekočem dušiku v Nemčiji in Italiji. Ustvarili so jih z uporabo jajčec Fatu, mlajše samice v Keniji, in sperme, ki so jo zbrali od dveh samcev severnega belega nosoroga, preden sta poginila. 

Po mnenju Videmška bodo v letošnjem letu vstavili najmanj pet zarodkov, potem bodo počakali najmanj dva ali tri mesece za potrditev nosečnosti. "To bi označevalo začetek reševanja funkcionalno izumrle vrste, kar bi bil fenomen našega časa." Ampak ali je težava, da obstaja le 30 zarodkov? Kot je odgovoril Videmšek, se vedno znova ustvarjajo novi zarodki, ker se nezrela jajčeca od Fatu še vedno odvzemajo, na drugi strani pa se lahko ustvari zarodke tudi s procesom iz matičnih celic. "V naslednjih mesecih, letih, se bo gotovo odvzemal genetski material tudi iz severnih belih nosorogov, ki se nahajajo v prirodoslovnih muzejih. Zdaj se je ustvarjal samo iz zamrznjene sperme petih pokojnic samcev in jajčec od Fatu." Kot je dodal Videmšek, če se bo proces razvijanja te procedure preko matičnih celic dovolj pospešil s širino genetskega bazena, ki je zdaj zelo problematična, se to utegne zelo razširiti.

Rojstvo severnega belega nosoroga bo sicer še dodatno zahtevno. Nobena od dveh edinih živih samic zaradi starosti ali zdravstvenih težav ne more zanositi. Zarodek severnega belega nosoroga bodo zato vstavili v maternico samice južnega belega nosoroga. Čeprav se IVF-ja med dvema različnima podvrstama še ni preizkusilo, je ekipa prepričana, da jim bo uspelo. 

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MajaZzz
28. 01. 2024 20.26
-1
Katastrofa ta videmsek sem ga imela za normalnega. Podaljsati obstoj za 500 let? Pa tudi ce za 1.000.000 let se ne splaca. Probaj resiti tisto Kar ima smisel in ne zadnji dve Samici spreminjati v neke hibride brez smisla vse Bo v zlahti=slab genski zapis propad kakor Koli obrnes. Reso vrste Ki jih Je 1000, 10.000,...
MajaZzz
28. 01. 2024 20.20
-1
A ni videmsek vegan? Naj Raje jablane kriza med Sabo in pusti Ziva bitja Ki so obsojene na propad naj izumrejo. Vidimo pri psih te cistokrvne kaksne probleme imajo Ker Je vse v zlahti. Niti 100 zadnjih ni mogoce krizati da bi se izognili zlahti tle pa dve samimici obe v zlahti,... Videmsek krizaj ti Raje hruske na domacem vrtu.
Mizainstol
28. 01. 2024 19.57
-2
Pustite jih, da v miru izumrejo.
mungus
28. 01. 2024 19.54
+2
upam da jim uspe ....
Beopen
28. 01. 2024 18.13
+0
Ja, bodo pa izumrli. Saj ne bodo ta prvi. Človek je žal uničevalec planeta Zemlje. Pride čas tudi za njega.
juventina10
28. 01. 2024 18.50
+1
JanezNovakJohn
28. 01. 2024 17.46
Napovedujem nov družbeni red človeka: Rojilje in troti ter narod ki dela. Rojilje bodo producirale jajčeca, troti semena. To jim bodo odvzeli v laboratoriju, kjer bo potekala oploditev in rast zarodka. Nato razvrstitev na rodilje, trote in delavce, po potrebi družbe ali vladarjev.
JanezNovakJohn
28. 01. 2024 17.47
+0
Berth
28. 01. 2024 17.45
JanezNovakJohn
28. 01. 2024 17.29
-1
Človek misli da mora vse tujerodno imeti pod nadzorom. Žal sebe nima. Tu je na pohodu lov za denar, vojne za denar.... Le kaj bi vse za denar?
JanezNovakJohn
28. 01. 2024 17.33
+0
Zanimivo bo, ko bo človeška vrsta sebe plodila le u laboratoriju za denar, seksizem bo pa najstrožje kaznovan.
JanezNovakJohn
28. 01. 2024 17.34
+0
Seveda jaz tega ne bom dočakal. Je pa blizu.
JanezNovakJohn
28. 01. 2024 17.39
+0
Seksizem bo ločeval rojene v laboratoriju in po naravni poti. vmesna faza so nadomestne rojilje. Mogoče bomo pa spremenili družbeni ustroj in bomo podobni žuželkam. Torej matica, laboratorij in troti ter delavci brez spolnih organov.
medusa
28. 01. 2024 17.29
+1
Nasa vlada in tuje so en velik srane! Samo pobijajo in unicujejo floro in favno!!!
jebivoje
28. 01. 2024 17.18
+7
ljudje smo največji škodljivci na planetu, vse moramo uničiti in iztebiti, verjetno bomo še sebe
Malo_sutra
28. 01. 2024 16.57
-4
Zelo pomembna žival za planet in reševanje kriznih časov za nas.
Podlesničar
28. 01. 2024 16.56
+1
Nove vrste pridejo in grejo... to nima nobenega smisla.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.