Potres z magnitudo 7,1, ki je imel žarišče 11 kilometrov jugovzhodno od Acapulca v mehiški zvezni državi Guerrero, je na ulice pognal množice prestrašenih prebivalcev in turistov. Mnogi so se čudili pojavu, ki je spremljal potres. Nebo se je namreč obarvalo v barve, ki po navadi spremljajo nevihte ali ognjemet. Včasih so ta fenomen tako imenovane "potresne svetlobe" povezovali s paranormalnim.
" V preteklosti so si ljudje potresno svetlobo razlagali v povezavi z religijo, v sodobnem času pa z vesoljci, čeprav obstaja za ta pojav popolnoma znanstvena razlaga, ki jo še razvijamo," je pojasnil Friedemann Freund, Nasin raziskovalec in profesor fizike na Državni univerzi San Jose.
Svetloba, ki je spremljala potres v Mehiki, povzroča električne lastnosti določenih kamnin v določenih okoljih, strele oziroma luč pa je lahko različnih barv in oblik.
Raziskovalec Freund opisuje, da je svetloba običajno modra in da ima človek občutek, da prihaja iz tal. Pojavljajo se tudi nekakšne svetlobne krogle, ki več deset sekund lebdijo v zraku, in strelam podobna svetloba, ki prihaja iz tal in se razprostira tudi do 200 metrov široko.
Tudi Agencija za okolje RS je na opazovalnici v Ljubljani zabeležila dve uri dolg zapis potresa z zariščem v Acapulcu. Na spletu so delili fotografijo izmerjenega potresa ter ob njej zapisali, da je opazovalnica v Ljubljani od žarišča v Mehiki oddaljena približno 10.425 kilometrov, primarni potresni valovi pa so do opazovalnice potovali približno 14 minut.
Zakaj nastane potresna svetloba?
V zadnjih letih je okrog fenomena potresne svetlobe nastalo več različnih teorij. Ena izmed njih vključuje motnjo Zemljinega magnetnega polja zaradi tektonskega stresa in tako imenovan piezoelektrični učinek. Pri tem učinku kamnine, ki vsebujejo kremen, proizvedejo napetost, ko so stisnjene na določen način. Po besedah Nasinega raziskovalca gre v tem primeru za povsem drugačen električni proces. "Ko narava obremenjuje določene kamnine, se aktivirajo električni naboji, kot bi v zemeljski skorji vklopili baterijo," pravi. Kamnini bazalt in gabro imata majhne napake v kristalih in ob udarcu, ki se zgodi med potresom, se sproži električni naboj. Na nekaterih območjih sta kamnini razporejeni navpično, v tako imenovanih nasipih. Gre pravzaprav za ohlajeno magmo in ti nasipi lahko segajo tudi do 97 kilometrov pod zemljo, prav te strukture pa lahko sprožijo električni naboj. "Naboji se lahko združijo in tvorijo nekakšno stanje, podobno plazmi, ki lahko potuje z zelo veliko hitrostjo in izbruhne na površje, tako da v zraku povzroči električne razelektritve," je strnil Freund.
Ti izpusti ob potresu obarvajo nebo in so vidni tudi tedne pred potresi, lahko tudi 160 kilometrov od epicentra procesa. "Če opazimo dva, tri ali štiri značilne pojave, potem je možno, da bo sledil potres," je dejal Friedemann Freund. Priznal je, da je potresna svetloba redka, vendar dodal: "Če jo opazimo, bodimo pozorni." Ti svetlobni pojavi spremljajo le 0,5 odstotka potresov, ki so najpogostejši v Italiji, Grčiji, Franciji, Nemčiji, na Kitajskem in v nekaterih delih Južne Amerike, čeprav so jih opazili tudi na Japonskem, v Severni Ameriki in drugod.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.