Kako so mediji pograbili dan norcev?

Prvega aprila leta 1700 so si angleški navihanci zadali nalogo, da bodo tradicijo potegavščin, ki je že takrat segala nekaj stoletij v preteklost, popularizirali in jo za vedno zapisali v zgodovino. Z domiselnimi šalami in drugimi potegavščinami, s katerimi so ukanili prijatelje, znance in druge ljudi, jim je uspelo. A tradicije si niso izmislili oni, piše History. Dan norcev in potegavščin so, po zgodovinskih virih sodeč, poznale različne kulture širom sveta, kdo natančno pa je bil prvi, ostaja skrivnost.

Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je dan norcev nastal po naključju in da sega v leto 1582, ko je Francija z julijanskega koledarja prešla na gregorijanskega, kot je leta 1563 zahteval tridentski koncil. Ljudje, ki so počasi prejemali novice ali niso vedeli, da se je začetek novega leta premaknil na 1. januar, so ga še naprej praznovali v zadnjem tednu marca. In prav to je bil razlog, da so si jih ob 1. aprilu nekateri pošteno privoščili.  

Francoske potegavščine so vključevale polaganje papirnatih rib na hrbte mimoidočih, od tod pa izvira tudi njihovo poimenovanje, poisson d’avril (aprilska riba), kar naj bi pomenilo mlado ribo, ki hitro zagrabi za trnek, oziroma lahkoverno osebo.

Dan norcev se je predvidoma v 18. stoletju razširil tudi na Otok. Na Škotskem je to postal dvodnevni praznik, ki se je tradicionalno začel z lovom na 'norca', nadaljeval pa se je kot tako imenovan Tailie Day, dan, ko so bili obvezni izzivi in potegavščine. Ena od njih je bilo tudi pripenjanje lažnega repa ali napisa 'brcni me' na hrbte mimoidočih.  

'V začetku 20. stoletja je 1. april postal medijski praznik'

Najzgodnejša prvoaprilska potegavščina je bila zabeležena leta 1698, je povedal Alex Boese, kustos muzeja potegavščin, za National Geographic. "Ljudem v Londonu so rekli, naj si ogledajo vsakoletno slovesnost, ko se levi umivajo. Ljudje so prišli v londonski Tower, toda posebnega dogodka, 'vsakoletne slovesnosti umivanja levov', ni bilo," je povedal Boese. Šala je bila tako unikatna in dobro izvedena, da so jo ponavljali iz leta v leto, namenjena pa je bila večinoma tujcem.

Leta 1905 je nemški časnik Berliner Tageblatt poročal, da so se tatovi skrili pod ameriško zvezno zakladnico in ukradli vso srebro in zlato, ki sta bila v njej. Zgodbo so hitro pobrali časopisi po Evropi in ZDA. To je bila ogromna novica – ali pa bi bila, če bi bila resnična. Sredi 20. stoletja so mediji 1. april spremenili v medijski dogodek, je dejal Boese. Ena izmed prvih medijskih potegavščin pa je bila ta z zakladnico.  

Eno najboljših in najbolj znanih medijskih potegavščin so pripravili na ameriškem radiu leta 1992, ko so predvajali izjavo nekdanjega predsednika Richarda Nixona, v kateri je povedal: "Nikoli nisem storil nobene napake in je tudi ne bom." Hkrati pa je oznanil, da se bo na volitvah znova potegoval za predsedniški mandat. Toda izjave v resnici ni prebral Nixon, saj je bila popolnoma izmišljena. Potegavščina je pri poslušalcih povzročila nemalo razburjenja, nasedlo pa ji je na milijone ljudi.