Skrivnosti 'sestre Titanika': razkriti prvi predmeti s potopljene čezoceanke

11-članska ekipa profesionalnih globokomorskih potapljačev je z uporabo potapljaške opreme zaprtega kroga maja izvedla projekt dokumentiranja razbitine ladje HMHS Britannic, ki se je ob obali Grčije potopila leta 1916, in njene vsebine.

Raziskavo je načrtoval britanski amaterski zgodovinar Simon Mills, ustanovitelj fundacije Britannic, njeno izvedbo pa je nadzoroval oddelek grškega ministrstva za kulturo, pristojen za podvodno arheologijo."Razmere na mestu razbitine so bile zaradi morskih tokov, globine in slabe vidljivosti še posebej zahtevne," so sporočili s pristojnega ministrstva.

So pa globokomorski potapljači s potopljene razbitine vseeno uspeli pridobiti prvo serijo izgubljenih predmetov, ki so bili zakopani tudi več kot 120 metrov pod gladino morja, poroča Guardian. Med njimi so tudi zvonec z opazovalnice na ladji, signalna svetilka, različni kosi prenosne opreme iz prvega in drugega razreda, keramične ploščice, ki so krasile turško kopel, in daljnogled.

Ministrstvo je sporočilo, da so predmete prepeljali v laboratorije specializiranega oddelka v Atenah, kjer bodo poskrbeli za njihovo ohranitev in varstvo. Kasneje naj bi postali del stalne razstave v novem muzeju podvodnih starin, ki ga gradijo v Pireju.

HMHS Britannic je bila sicer ena od treh čezatlantskih potniških linijskih ladij, zgrajenih v ladjedelnici Harland & Wolff v Belfastu. Med njimi je bila tudi ladja RMS Titanic. Ladja RMS Olympic je medtem plula od leta 1911 do 1935, po potopu Titanika leta 1912 pa je bila deležna več varnostnih izboljšav.

Britansko ministrstvo za obrambo je ladjo Britannic med prvo svetovno vojno spremenilo v "bolnišnico na vodi", novembra 1916 pa je HMHS Britannic med plovbo ob grškem otoku Kea naletela na nemško mino. Plovilo se je potopilo v manj kot eni uri, od 1065 ljudi na krovu pa jih je takrat umrlo 30.