Spet se je zalomilo: ponesrečeno restavriranje slike Device Marije

Konservatoriji in restavratoriji v Španiji pristojne pozivajo, naj zaostrijo zakone na tem področju, sploh kar se tiče del z večjo umetniško vrednostjo. Poziv prihaja po še enem v sedaj že pravi seriji neposrečenih poskusov restavriranja, ko se umetnost prelevi v burlesko, slike, freske in kipi pa so s tem posledično nepopravljivo uničeni.

Tokrat je v Valencii nek moški, ki se sicer ukvarja z restavriranjem pohištva, skušal očistiti in obnoviti kopijo znane slike Marijino brezmadežno spočetje (Immaculate Conception) baročnega umetnika Bartoloméja Estebana Murilla. Za restavriranje slike, ki je v lasti zasebnega zbiratelja umetnin, je zaračunal 1200 evrov. Očitno pa ni šlo vse po načrtu. Kljub dvema poskusoma je obraz Device Marije na sliki iz dneva v dan postajal manj prepoznaven in podoben originalu.

Ob še enem španskem restavratorskem fiasku pa se je tako nemogoče izogniti njihovim prejšnjim tovrstnim 'nezgodam'. Pred osmimi leti je svetovno 'slavo' doživel poskus obnove freske Jezusa na steni cerkve v mestecu Borja na severovzhodu Španije. Starejša gospa, predana vernica, je, ob tem ko je hodila čistit cerkev, počasi obnavljala tudi fresko, končni rezultat pa je osupnil tako župnika kot vernike. A ne v najbolj pozitivnem smislu. Novice o njenem delu, ki so ga poimenovali 'Opičji Kristus', so zaokrožile po svetu. Kritiki in stroka so se zgražali, javnost krohotala. A vse le ni bilo tako slabo: popravljena freska je v prej zaspano mestece začela privabljati turiste.

Vzporednice je mogoče potegniti tudi z neuspelim poskusom obnove kipa Svetega Jurija z zmajem izpred dveh let. Leseni kip iz 16. stoletja v cerkvi v mestecu Estella na severu Španije je tamkajšnji župnik zaupal kar lokalnemu učitelju umetnosti, a tudi tokrat ni šlo po načrtu –"Svetij Jurij je končal kot TinTin, lik iz risanke ali figura iz Playmobila," se je smejal svetovni splet.

Fernando Carrera, profesor na galicijski šoli za ohranjanje in obnovo kulturne dediščine, je dejal, da takšni primeri osvetljujejo potrebo po tem, da se tovrstnih obnovitvenih del lotevajo le ustrezno usposobljeni restavratorji. "Mislim, da se tega moškega – ali teh ljudi – ne bi smelo omenjati kot restavratorjev," je Carrera dejal za The Guardian. "Bodimo iskreni: to so mazači, ki stvari uničujejo," je kritičen.

Kot je še pojasnil, trenutno španski zakoni dovoljujejo, da se restavratorskim projektom priključi skorajda že vsakdo, torej tudi ljudje brez kakršnekoli potrebne izobrazbe ali veščin. "Si predstavljate, da bi lahko kar vsi povprek operirali ljudi? Ali da bi lahko nekdo prodajal zdravila brez kakršnekoli farmacevtske licence? Ali pa denimo, da bi gradili stavbe brez predhodnih arhitekturnih načrtov?" ponazarja Carrera, nekdaj tudi predsednik španskega Združenja profesionalnih restavratorjev in konservatorjev. 

"Medtem ko so restavratorji precej manj pomembni kot zdravniki," dodaja, "pa mora vseeno biti tudi ta sektor dosledno reguliran, navsezadnje zaradi ohranitve kulturne dediščine Španije. To se zdaj dogaja že kar nekaj časa, in kljub opozarjanju se zgodi vsakič znova."

S tem se strinja tudi María Borja, ena od podpredsednic združenja Acre: "Rezultati nestrokovnega restavriranja, kot je ta Murillova freska, so na žalost precej pogostejši, kot bi si mislili."  Za Europa Press, kjer so prvi poročali o še enem neposrečen poskusu restavriranja, pa je poudarila, da javnost za to izve, ko to pride v medije ali zaokroži po družbenih omrežjih. "A primerov, ko se dela, ki bi morala potekati pod budnim očesom strokovnjakov, lotevajo laiki, ki nimajo ustreznih znanj, je zelo veliko." Tako nestrokovno izvedeno restavriranje, dodaja Borja, pa pomeni, da umetniško delo utrpi nepopravljivo škodo.

Carrera ob tem še pravi, da se Španija ponaša z izredno bogato zbirko umetniških zgodovinskih del, ki predstavljajo izjemno kulturno dediščino. K temu so pripomogli številni narodi, ki so skozi stoletja na tem prostoru živeli ali skozenj migrirali, za seboj pa puščali 'umetniški odtis'.

Drugo plat problema pa po njegovem predstavljajo brezbrižni politiki, ki nimajo nikakršnega čuta in posluha za tovrstno dediščino. Španija po njegovih besedah tako nima sklada za ohranjanje zakladov preteklosti. "Na to problematiko moramo usmeriti pozornost javnosti, da bodo izvolili predstavnike, ki se bodo s tem prednostno ukvarjali." "Ni treba, da je to na samem vrhu prioritet države, kot sta zdravstvo ali brezposelnost. Zavedamo se, da so še druge, pomembnejše stvari. A to je naša zgodovina," meni Carrera.

Ponesrečene freske pa imamo tudi pri nas: ena takih so štirje evangelisti v cerkvi v Gabrovici pri Komnu. Freske nad oltarjem v cerkvi, ki najverjetneje datira v 18. stoletje, so pred leti obnovili. Osredno fresko je restavrirala izkušena restavratorka, za ostale freske pa je žal zmanjkalo denarja. Domačini so zato stopili skupaj, čopiče je duhodvnik zaupal domačemu mojstru. Od vsega najbolj izstopa podoba svetega Marka oziroma njegovega leva.

"Delo je bilo opravljeno nestrokovno," opozarjajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Žunik pravi, da so naredili, kar so lahko.