Cambridge je tako v času, ko je po ulicah kosila črna smrt, poslal študente domov, da so nadaljevali študij. Za Newtona je, kot se je izkazalo, to pomenilo veliko prednost. Takrat ni imel profesorjev, ki bi ga vodili. A v tem času naj bi zablestel. Več kot leto dni je bil brez stikov s profesorji, to obdobje je bilo zanj 'leto čudežev', piše Washington Post. Tedaj naj bi odkril infinitezimalni račun in splošni gravitacijski zakon ter razstavil belo svetlobo na mavrico.
Najprej naj bi nadaljeval reševanje matematičnih problemov, delo, ki ga je začel že na Cambridgeu. Potem je v svoji spalnici eksperimentiral s prizmami, iz česar so se rodile njegove teorije o optiki. In ravno pred njegovim oknom, skozi katerega je gledal v svet, je bila jablana. Tista jablana. Le kdo ne pozna zgodbe o tem, kako je Newton sedel pod drevesom in razmišljal, ko mu je na glavo padlo jabolko, ki mu je prineslo razsvetlitev, zaradi katere je matematično določil težnost.
V Londonu je takrat zaradi kuge v obdobju od leta 1665 do 1666 umrla četrtina prebivalstva. Newton se je leta 1667 vrnil na Cambridge z novimi teorijami v žepu. V šestih mesecih je napredoval do mladega raziskovalca, čez dve leti pa je postal profesor.
Vsi zgodovinarji si sicer niso enotni, ali je zgodba resnična ali ne. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o gibanju Lune in planetov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel, pravijo nekateri. A v časih, ko nas veliko dela ali študira od doma, se lahko vseeno opremo na ta primer. Da je imel ta neomejeno časa za razmišljanje in eksperimentiranje, se je za Newtona vsekakor izkazalo kot nekaj, kar mu je spremenilo življenje. In nihče se ne spomni, ali je to dosegel v pižami ali v suknjiču.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.