Žepna ura, ki so jo prodali za rekordnih 1,78 milijona funtov, je pripadala podjetniku Isidorju Strausu, ki je leta 1912 umrl na ladji Titanik. Ura, ki naj bi mu jo leta 1888 za 43. rojstni dan podarila žena, se je ustavila točno 20 minut čez drugo uro zjutraj, ko je ladja potonila.
Po smrti so uro z inicialkami Isidorja Strausa vrnili družini. Obnoviti in popraviti pa jo je dal Kenneth Hollister Straus, Isidorjev pravnuk.
Dražitelj Andrew Aldridge je ob prodaji ure dejal, da rekordni znesek, ki so ga za uro iztržili, ponazarja, da zgodba o Titaniku ostaja zanimiva še naprej, njegove besede navaja BBC. "Vsak moški, ženska, otrok, potnik ali član posadke je imel svojo zgodbo, ki se 113 let pozneje pripoveduje skozi spominske predmete," je dejal.
Poleg žepne ure so na dražbi za 100.000 funtov (slabih 114.000 evrov) prodali tudi pismo, ki ga je Ida Straus, žena pokojnega Isidorja, napisala na pisemskem papirju Titanika in ga odposlala med plovbo.
Usoda Strausa, nemškega poslovneža, politika in solastnika slovite veleblagovnice Macy's v New Yorku, je postala simbol žrtvovanja in neomajne ljubezni. Andrew Aldridge iz dražbene hiše Henry Aldridge Son je pojasnil, da sta bila Isidor in Ida "zelo znan newyorški par" in mnogi ju prepoznajo iz filma Jamesa Camerona, kjer se starejši par objema, medtem ko ladja tone – to sta Isidor in Ida.
Posebej ganljiv je podatek, da je Ida v usodni noči odklonila mesto v rešilnem čolnu, ker ni želela zapustiti svojega moža, rekoč, da bo raje umrla ob njegovi strani. Njena trdna odločitev in nesebična predanost poudarjajo globino njune medsebojne vezi. Idinega trupla niso nikoli našli.
Za seznam potnikov ladje Titanik pa so na dražbi iztržili 104.000 funtov (približno 118.000 evrov).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.