V Čilu novo domovanje najstarejših mumij na svetu

Po lanskem vpisu naselitve in umetnega mumificiranja kulture Chinchorro v Arici in Parinacoti na Unescov seznam svetovne dediščine se je regionalna vlada odločila, da bo pripravila načrte za namenski muzej in arheološki park Chinchorro. "V regiji Arica in Parinacota bo nov muzej visokih standardov, ki bo izpostavil pomen kulture Chinchorro," je za špansko tiskovno agencijo EFE povedal tamkajšnji guverner Jorge Díaz. Na dveh ločenih lokacijah v Arici je trenutno razstavljenih približno sto tovrstnih mumij.

Chinchorro je ribiško ljudstvo, ki je poseljevalo današnjo čilsko provinco Arica na severu države. V številnih pogledih so podobni drugim kulturam prazgodovinske Južne Amerike, le da veljajo za prve ljudi na svetu, ki so umetno mumificirali umrle. Pri večini starodavnih družb so sicer mumificirali predvsem elito, ljudstvo Chinchorro pa je to prakso razširilo na vse člane skupnosti.

"Vsakogar so mumificirali. Ljudstvo Chinchorro ni pokopavalo svojih mrtvih," je za agencijo povedala arheologinja Valeska Laborde, ki vodi občinski urad za kulturo in dediščino v mestu Camarones v Arici. "Verjeli so, da mrtvi spremljajo žive," je dodala in pojasnila, da so pripadniki ljudstva Chinchorro s seboj nosili mumificirana telesa sorodnikov, ko so se selili iz kraja v kraj.

Pri najstarejših mumijah so uporabljali tako imenovano tehniko črne mumije, ki je pomenila razkosanje telesa, odstranjevanje organov in tkiv ter toplotno sušenje kosti, preden so jih znova sestavili z uporabo perja, trave, pepela, zemlje in drugih materialov. Več sto let kasneje so se pojavile rdeče mumije, pri katerih so telo preoblikovali z rezi, in ne več z razkosanjem.

Mumije ljudstva Chinchorro je v začetku 20. stoletja odkril nemški arheolog Max Uhle med odpravo v dolino, ki povezuje obalo Tihega oceana s puščavo Atacama. Čilske mumije so bile brez grobnih pridatkov, ki so značilni za mumije drugih kultur. Prav tako niso bile razporejene v nobenem opaznem vzorcu. Edina stična točka je bila, da so bile vse obrnjena v smeri oceana. Doslej so našli več kot 280 čilskih mumij, strokovnjaki pa menijo, da se jih skriva še na stotine.

Kljub pomembnosti odkritja čilske oblasti vse do lani niso pokazale veliko zanimanja za ohranitev mumij. Premik se je zgodil prav z lanskim vpisom na Unescov seznam svetovne dediščine.