V Tropski hiši na svet prikukala dvojčka moholijevih galagov

Med pregledom ograde in hranjenjem družine moholijevih galagov je minulo soboto oskrbnica Zala živali v Tropski hiši opazila nenavaden prizor. Samica Ayanna ni prišla po hrano, zato je preverila vsa gnezda in jo opazila v enem izmed manjših gnezd, kjer družina galagov sicer ne spi. Za spalnico so si namreč izbrali večje gnezdo, kjer drug ob drugem prespijo dan. 

V nedeljo so se galagi zbudili prej, bili so aktivni. Nato je oskrbnica v manjšem gnezdu zaznala še eno premikanje. Preverila je gnezdo in zagledala presenečenje – vanjo sta zazrla dva para drobnih oči. Samica Ayanna je postala mama dvojčkoma. 

Kot so sporočili iz Tropske hiše, so prvega moholijevega galaga sprejeli leta 2021. Gre za samca Amanija, rojenega v živalskem vrtu Jihlava na Češkem. 

"Tudi mi smo želeli mladiče moholijevih galagov, zato smo kmalu začeli z iskanjem samice v sklopu sodelovanja sodobnih živalskih vrtov v Evropi. Strokovnjak in koordinator za male sesalce v živalskem vrtu Praga nam je predlagal, da sprejmemo mlado samico, ki si z našim samcem ni v bližnjem sorodstvu. Sam namreč vodi rodovno knjigo moholijevih galagov v Evropi. Tako smo iz živalskega vrta Zagreb po nekaj mesecih pripeljali še prvo samico," je povedal Simon Cirkulan, biolog in direktor Tropske hiše v Celju. 

Oskrbnica Pia je mladi samici nadela ime Ayanna, kar v svahiliju pomeni "lepa cvetlica". Amani in Ayanna sta tokrat že drugič postala starša. 

Moholijevi galagi v Sloveniji prebivajo le v Tropski hiši, prav tako pa je slednja tudi prva naravovarstvena institucija v zgodovini, ki gosti to vrsto primatov. Po besedah direktorja bodo mladiče, ko bodo odrasli, podarili ostalim naravovarstvenim parkom v Evropi, ki bodo še naprej skrbeli za ohranjanje te vrste v umetnem okolju. 

Znani po svojih velikih gibljivih uhljih

Moholijev galago je sicer nočna vrsta primata. Ustrezajo jim suhi in savanski gozdovi in gozdovi ob vodnih telesih. Večkrat jih najdejo v krošnjah akacij, kjer iščejo hrano, spijo in skrivajo pa se v votlih deblih teh dreves. Telo moholijevega galaga v povprečju meri 15 centimetrov, rep pa 23 centimetrov. Tehtajo od 140 do 250 gramov, samci pa so večji in težji od samic. Prepoznamo jih po okrogli glavi z velikimi gibljivimi uhlji ovalne oblike. Z njimi usmerjajo zvoke proti notranjemu ušesu in odlično slišijo. Zaznavajo tudi najmanjše šume, ki jih s premikanjem povzročijo žuželke in ostale drobne živali, s katerimi se hranijo.

V naravi poseljujejo območja Angole, Bocvane, Konga, Malavija, Mozambika, Namibije, Južne Afrike, Tanzanije in druge države podsaharske Afrike. 

Moholijevi galagi sicer ne spadajo med ogrožene vrste, a se v zadnjem času povečuje lov na divje živali, tudi za namene trga hišnih ljubljenčkov. Po besedah Cirkulana ljudi privlači ljubkost teh živali, vendar pa posnetki, ki se širijo na družbenih omrežjih, večinoma prikazujejo le pozitivna in izbrana vedenja galagov. 

"Ne samo, da so v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, z veterinarskimi zakoni primati prepovedani hišni ljubljenci, imajo moholijevi galagi drugačen bioritem kot človek. So nočne živali in dan prespijo. Motnje bioritma ter pomanjkanja osnovnih bioloških potreb lahko vodijo v različne motnje in bolezni. Poleg tega so lahko vir različnih bolezni, ki se prenašajo na človeka, prav tako pa so galagi občutljivi na človeške bolezni, kot je na primer herpes virus, ki so večinoma ob okužbi zanje usodne," še opozarja direktor Tropske hiše.