Mednarodna tattoo konvencija je prireditev, na kateri tetoverji iz različnih držav predstavijo svoje delo. Obiskovalci se lahko tetovirajo, lahko pa se z artisti tudi dogovorijo za kasnejše termine. Na že petnajstem slovenskem druženju ljubiteljev tatujev je bilo več kot 70 tako domačih kot tujih tetoverjev. Tetoverji so se primerjali v enajstih različnih kategorijah. Ob koncu vsakega dneva so razglasili najboljši tatu, na koncu konvencije pa tudi Best of Show.
Slovenija premore kar nekaj svetovno uveljavljenih tetoverjev in dobitnikov najprestižnejših svetovnih nagrad z največjih tattoo konvencij. Tetoviranje se izvaja po vsem svetu vsaj od neolitika, kar dokazujejo mumificirane ohranjene kože, starodavne umetnosti in arheološki zapisi. Najstarejši ohranjen tatu so našli na mumificiranem telesu Ötzija, ki je živel med letoma 3350 in 3100 pr. n. št. Ötzi je imel 61 tatujev.
Odvisno od civilizacije in časovnega obdobja so tetovaže služile različnim namenom, vključno z dekoracijo, plemensko oz. klanovsko pripadnostjo, simboli življenjskih prehodov in v medicinske namene ter namene plodnosti. Ponekod so bili tatuji del verske prakse, kot npr. ribe in križi pri zgodnjih krščanih. Včasih pa so se, kot pri Rimljanih, uporabljali za označevanje sužnjev in ujetnikov.
V Evropi je tetoviranje kasneje zamrlo, ne pa tudi drugod. Večinoma je bilo omejeno na mornarje in vojake. Izum električnega strojčka leta 1891 v ZDA je omogočil, da so tatuji postali socialno sprejemljivejši. Prva svetovna vojna in prva leta druge sta pripomogli k popularizaciji tetoviranja, saj so si mnogi vojaki tetovirali domoljubne motive. Nacizem pa je z označevanjem ujetnikov v koncentracijskih taboriščih povzročil povezovanje tetoviranja z nacizmom in privedel do odpora proti njemu. Odpor je bil tako močen, da običajnega trenda porasta priljubljenosti tetovaž v času vojn ni bilo opaziti v vietnamski vojni.
Obveljala je percepcija, da so tatuji za kriminalce in izrojence. Tatuji so bili v glavnem omejeni na subkulture. Šele ko so se pričele tetovirati slavne osebe iz pop kulture (Janis Joplin, Peter Fonda, Cher), je tetoviranje izgubilo slab sloves. Pravi 'bum' pa je doživelo na prelomu tisočletja.
Danes tetoviranje ni zgolj družbeno dopustno, je prisotno skorajda povsod. Nekdanji predsednik Borut Pahor je ponosno razkazoval svojega delfinčka, vidimo jih pri poslankah in poslancih ter seveda pri športnikih (Luka Dončić) in glasbenikih.
V tetoverski obrti je varnost ključna. V EU je prepovedana uporaba več kot 4000 nevarnih kemikalij, ki lahko med drugim povzročijo draženje kože, raka in celo genske mutacije. Preden se odločamo o tatuju, je modro pretehtati vse vidike. Pred tetoviranjem je pomembno pridobiti informacije o izbranem studiu in tetovatorju, preučiti njihovo preteklo delo, se pogovoriti s tetovatorjem o svojih željah, prisluhniti strokovnim nasvetom in upoštevati priporočila glede nege in okrevanja po tetoviranju. Izogibati se je treba garažnim tetoverjem. Tatu bo z nami vse življenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.