Starši deklic so pojasnili, da je prav močna tradicija tista, ki dekletom zagotavlja varno prihodnost in gradi močne vezi med družinami in znotraj celotne skupnosti.
Oče najbolje ve, kaj je dobro za otroka
"Moja hči je stara štiri mesece in je že zaročena. Zaročil sem jo s fantkom, ki mu je ime Ibrahim. Nihče drug ne more priti in se kar poročiti z njo, tudi če prej umrem. Ona mora počakati nanj. To je del naše kulture," je razložil dekličin oče Ibrahim Abdi Godana. "Lastnemu očetu ne more reči 'ne', to je njegova odločitev. Poleg tega on najbolje ve, kaj je dobro za njegovo hčer," je še dodal o razlogih za neobstoječo možnost izbire.
"To je naša kultura, želimo samo, da so zaroke urejene tako, kot so. Hčer odda njen oče, sama kot mati pa sem se s to izbiro strinjala," pa je svojo plat zgodbe razložila dekličina mati. Njuna hči se bo z vnaprej določenim izbrancem poročila sicer šele takrat, ko bo odrasla.
Okoli zapestja nosijo poseben znak
Dojenčice, ki se, tako kot veleva tradicija skupnosti, zaročijo z dnem, ko pridejo na svet, okoli zapestja nosijo poseben znak, vrvico, imenovano 'daraaraa'.
"Ko je bil zaročenec določen, sem njegovemu očetu naročila, naj pride hčeri okoli zapestja zavezat vrvico, ki jo bo spremljala vse otroštvo in bo viden dokaz, da je deklica že oddana," je potek etiketiranja prihodnosti hčere orisala dekličina mati in dodala, da je prav zaradi omenjene tradicije tudi sama bolj mirna, saj ve, da bo, če se ji karkoli zgodi, za njeno hčer poskrbljeno.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.