100-letne poplave: 'Druga priložnost' Golobove vlade

Naravna nesreča je dala vladi možnost, da se izkaže. Zato podpora ni presenetljiva, ocenjuje Bogdan Biščak. Kadar pride do podobnega angažmaja vseh sil v državi, je to pričakovana reakcija. "Nekoliko cinično bi lahko rekel, da je vlada dobila drugo priložnost. Moje mnenje je bilo namreč, da je bilo zelo malo verjetno, da jo bo dobila. Stvari so šle, kar se tiče javnomnenjskih podpor, navzdol. In ni bilo videti, kje bi se to lahko obrnilo. Še več, čakale so jih stvari, ki so imele zelo slabe možnosti, da uspejo – kot recimo zdravstvena reforma," je uvodoma dejal nekdanji član strank Janeza Drnovška in Gregorja Golobiča. Oblast je po njegovem mnenju zaenkrat reagirala dobro. Toda vse zastavljene projekte bo treba še izpeljati, opozarja.

"Upam, da bodo besede meso postale," je kot dolgoletni krščanski demokrat z biblijsko prispodobo nadaljeval kamniški župan Matej Slapar. Upa, da oblast po umiritvi rek in plazov ne bo pozabila na najbolj prizadete občine v državi. Poudaril je, da stroški intervencije v Kamniku ne bodo nizki, saj da je bilo dnevno na terenu preko 50 bageristov in 100 tovornjakov. Od države pa pričakuje predvsem preventivno sanacijo dolin, ki so povsem spremenile obliko, kar pomeni poglobitev rečnih strug, višje brežine in nove zadrževalnike vode.

Tako pa o osebni izkušnji z državno operative v prvih urah naravne nesreče: "Marjan Šarec je bil zelo aktiven in zelo hitro tudi na terenu. Je pa res, da brez gasilcev in našega štaba Civilne zaščite, ki mu je poveljeval vodja intervencije g. Jože Oblak, ne bi šlo. Mi smo se tisti petek zelo hitro 'ekipirali' ob treh zjutraj."

Fenomen spravni Janez Janša. Z lopato

Če vladni javnomnenjski vzpon Biščaka ni presenetil, pa ga je Janšev. Na lestvici povprečnih ocen politikov je namreč prvak SDS glede na mesec prej tokrat pridobil največ, kar osem mest. "Ampak tisto, kar je presenetljivo ni to, da je Janša prijel za lopato. Vsi so se trudili z lopatami in umazanimi škornji pred kamerami – brez kamer bi temu trudu bolj verjel. Tisto, kar je presenetljivo, je njegov pristop. Njegova spravljivost in odpoved konfliktni politiki do vlade. Zelo pametno je ocenil, da v tem trenutku s konfliktno politiko lahko samo izgubi," je razmišljal naš sogovornik. Spomnil je, da je podobno storil tudi pred volitvami 2004 in da je tokratna sprava le navidezna in kratkotrajna.

Na točki političnega miru v času nacionalne katastrofe in primerjave s časom spopadanja prejšnje oblasti s covidom sogovornika prvič mnenjsko trčita. Tedanji opozicijski četverček KUL – eden njihovih političnih botrov je bil tudi Bogdan Biščak – Janševi vladi v letih 2020 in 2021 ni privoščil političnega miru. Je torej desnica bolj državotvorna v času nacionalnih katastrof?

"Nedvomno je desnica tokrat odigrala drugače, kot je takrat levica. Ampak razmere so drugačne. Če je tam šlo za ukrepe, ki so pri marsikomu zbujali kontroverzne občutke in nasprotovanja, gre tukaj zaenkrat za ukrepe, ki jim ni mogoče nasprotovati," je ocenil nekdanji tajnik Zares in LDS.

"Kakor jih pogledaš. Jaz sem tudi na tiste ukrepe gledal kot na take, ki so državljankam in državljanom pomagali, da se ni bolezen širila, in takrat je cela Evropa tako reagirala. In takrat je del politike res stopil proti temu. Tokrat imajo vsi dobre namere. In tako je v krizi treba stopiti skupaj," je oporekal Matej Slapar. Sogovornika pa sta ostala vsak na svojem bregu glede uspešnosti ukrepov Janševe vlade. Tako glede z vidika stopnje smrtnosti kot ravnanja posameznih evropskih držav.

Kaj pa teza, da Golobova vlada krizo vodi bolj umirjeno kot Janševa? "Mislim, da je tudi tedanja vlada ravnala podobno. Ustanovili so strokovni štab. Mislim, da so bili gospodarski ukrepi res pravi in so zagotovili napredek države," je poudaril župan Slapar. Biščak pa je prikimal, da ima trenutna oblast že bolj izdelane izredne postopke, medtem ko je prejšnja pri tem naletela na povsem nepoznano situacijo.

Sanacija: Človeka postaviti pred 'metuljčke'. Kaj pa vzroki za ujme?

 Župan je napovedal, da bo državi predlagal ustanovitev skupne lokalne pisarne za šest sosednjih prizadetih občin. Pri tem pa dejal, da zaupa ključnima človekoma, s katerima se je aktualna oblast obdala v imenu čim bolj učinkovite sanacije – novim državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem in vodilnim gradbenim inženirjem Marjanom Pipenbaherjem.

"Gotovo, bo pa treba pozabiti na vse tiste, ki so doslej pri teh vprašanjih diktirali tempo. Z vsem spoštovanjem do vseh naravovarstvenikov bo zdaj treba dati v ospredje človeka in njegovo lastnino pred vse metuljčke. Najti res en pameten kompromis, da zavarujemo to, kar so ljudje ustvarili," je dejal kamniški župan.

"Se strinjam z županom. Toda pameten kompromis bo moral upoštevati tudi metuljčke. Ne vem, če lahko kar tako odmislimo vse soglasodajalce. Vzroki za naravne katastrofe namreč tičijo v glavnem v delovanju človeka. Ali bosta ta vlada in ta Evropa znali najti pameten kompromis, sem pa zelo skeptičen," je odgovoril Biščak.

Na točki, kaj je vzrok in kaj posledica prizorov, ki jih zadnje tedne spremljamo po številnih koncih države, sogovornika drugič mnenjsko trčita. Kaj prinaša izsekavanje gozdov ob rečnih strugah? So zaraščene struge res namenjene le temu, "da imajo ribe senco"? Kje so podnebne politike aktualne oblasti? In kako ter kje se lotiti nadomestnih gradenj za sodržavljane, ki so ostali brez vsega? 

Prihodnost Levice z Asto Vrečko/Miho Kordišem

Poleg političnega vpliva poplav pa nismo mogli mimo že tri mesece trajajočih volitev novega vodstva najbolj leve stranke v državnem zboru. Po slovesu Luke Mesca, ki ga je poraz proti "udarniški" Kordiševi frakciji prisilil, da se po 10 letih vodenja stranke poslavlja od položaja koordinatorja, se za njegovo nasledstvo borita ministrica za kulturo Asta Vrečko in poslanec Miha Kordiš. Kakšna je torej politična prihodnost z eno ali drugim?

"Po mojem manjša kot z Luko Mescem. Ne moremo pa reči, da je nima. Levica je od trenutka, ko so se končale volitve in ni imela drugega, kot da vstopi v to vlado, v zelo težki situaciji. To pomeni kompromise in notranje težave, ki so se zdaj pokazale. Tudi njihovi volivci so večinoma protisistemski. In stranka, ki postane vladna, postane sistemska. Bolj v tem vidim težavo kot v voditelju," je razmišljal Biščak. Ta v primeru, da Levica v procesu menjave oblasti znotraj stranke ne razreši notranjih dilem, ne izključuje niti scenarija grške Sirize. Ko je med leti 2015 in 2019 vladajoča stranka Siriza razpadla na dva tabora; politično bolj pragmatičnega premiera Aleksisa Ciprasa in vrednotno doslednejšega in bolj politično radikalnega Janisa Varufakisa.

"Levica s svojimi utopičnimi idejami ne prispeva konstruktivno k reševanju aktualnih problemov, ki jih ta država ima. Ni nobene velike škode, če ta stranka, pač ... karkoli bo z njo. Mislim, da so nekatere ideje Levice res utopične in nerealne za sistem, v katerem živimo," je bil oster župan stranke, ki je lani podpirala idejo presoje ustavnosti najbolj leve parlamentarne stranke.

Na tej točki sta prejšnja besedna dvoboja sogovornikov delovala kot manjša lokalna toča v primerjavi z močno supercelično nevihto. V igri pa močne besede od marksizma, totalitarizma in celo neke vrste politične povezanosti Levice in NSi.

Kakšne, si lahko pogledate v videoposnetku zanimive razprave, kjer se ne strinjamo o vsem, se pa o razlikah brez težav pogovarjamo.