Amerikanizacija odnosov, besni moški in brezčutni otroci

S temi predpostavkami in tudi strahom. "Kaj pa če je vse res?", sem k pogovoru povabila priznano psihiatrinjo, ki se že več kot 40 let ukvarja z ljudmi, ki imajo duševne težave. Potrdila je, da je res, da kar tretjina vseh nas (štejete lahko tudi mene) vsaj enkrat v življenju doživi resno duševno stisko, pade lahko tako globoko, da potrebuje pomoč, vsako leto pa imamo 20 odstotkov ljudi, ki imajo težave na duševnem področju. Prof. dr. Vesno Švab, dr. med., ki je tudi med svetovalci Svetovne zdravstvene organizacije WHO, danes je vodja Centra za duševno zdravje odraslih v Logatcu, sem vprašala, kako ohraniti duševno zdravje v času, ki ga zaznamuje sanjsko življenje na platnicah, družbenih omrežjih, a se lahko močno razlikuje od resničnega življenja, notranjega doživljanja vsakega izmed nas. "Potreba po blišču je problem današnjega sveta, notranja občutljivost pa nekaj, kar se prezira v sodobnem svetu. Vse bolj je vidna amerikanizacija odnosov, površnost v komunikaciji načenja naše družbeno okolje. Težko je biti pristen," je povedala Švabova, ki je pozvala ljudi, da to presežejo. Spomnila nas je, da moramo gledati globlje, da bi razumeli, kaj se z nekim posameznikom v resnici dogaja.

Toda kako to narediti, ko pa vsak ves čas hiti in lovi svojo senco? Ko se dejansko nimamo ne časa ne volje ukvarjati s težavami drugih okoli nas, saj imamo že svojih dovolj ... Morda bo njen odgovor spodbuda, da ravnamo drugače. "Obstaja veliko dokazov, da laična pomoč in sočutje lahko močno omilijo duševne stiske. A pozor, ne na način, da stalno nekaj svetujemo. Zelo smo namreč psihologizirali medsebojne odnose do te mere, da poskušamo ves čas nekaj svetovati. Močno je prisotno tudi samodiagnosticiranje, vsaki težavi dajemo neke oznake, čemur se je treba izogniti. Biti skupaj na način, da nam je prijetno, ne da bi kogarkoli označevali, diagnosticirali, svetovali, lahko omili in celo reši marsikatero duševno težavo," je povedala in še spomnila: "To je tudi povsem brezplačna rešitev. Potencial za duševno zdravje v populaciji je ogromen."

Ko sva govorili o tem potencialu, sva se dotaknili tudi vprašanja (duševnega) potenciala naših zanamcev, naših otrok. Tudi o tem, kar nekateri kar vpijejo v nebo, da je med njimi ogromno (omenja se celo nekaj odstotkov celotne populacije!) psihopatov, brezčutnih bitij, ki da jim ni pomoči. In tu je bila Švabova, ki se s takšnimi trditvami nikakor ne strinja, nedvoumna: "Obstajajo sicer neke možganske poškodbe, ki lahko zmanjšajo to občutljivost, a to je izjemno redko. Jaz ne verjamem, da je pogostnost teh motenj tako velika, omenja se celo nekaj odstotkov, in govori se o neozdravljivih, nespremenljivih posameznikih, kar je povsem napačna teza," je poudarila Vesna Švab. Da so možgani nevroplastični, kar pomeni, da se snujejo nove povezave, da se lahko naučimo novih stvari, se že nekaj časa ve. "Do smrti se v možganih ustvarjajo nove povezave, celo v fazah globoke demence. Možgane je tako možno priučiti tudi k (pravim, boljšim) čustvenim odzivom. Ki včasih niso to, kar mislimo. Zaznavamo, da je največkrat vzrok te čustvene neodzivnosti, praznine tako otrok kot odraslih znak neke globoke potrtosti, odmaknjenosti, obupa, ki je preplavil te osebe.

Lahko se torej izkaže, da je za to veliko brezbrižnostjo ena globoka rana, zaradi katere se človek ne odziva več," je opozorila psihiatrinja. V podkastu boste izvedeli, kaj je pogosto vzrok tako imenovanega rabiatnega (besen, divji, op. a.) vedenja pri moških in zakaj je samomorilnost pri moških kar trikrat večja kot pri ženskah; kaj se pogosto skriva za zlorabo psihoaktivnih snovi in o tem, da bi lahko marsikateri zločin preprečili; prav tako zakaj nekdo, ki ima otroka, ki se denimo reže, ne dobi pomoči takoj, ampak napotnico, ki ga postavi v vrsto za več mesecev ali celo dlje? "Ko ima nekdo, otrok ali odrasel, težavo, mu je treba pomagati jutri, ne čez eno leto. Sistem imamo, imamo možnost takojšnje pomoči, samo poiskati jo je treba oziroma ponuditi človeku v stiski, saj on v takšnem stanju včasih ni sposoben niti dvigniti slušalke. To je naša odgovornost, mi ga moramo poiskati in mu pomagati," je povedala psihiatrinja.