Prvi honorar in motor v osnovni šoli
Zgodba Modrijanov se začne že zelo zgodaj, ko so bili fantje komaj najstniki. Njihov prvi plačani nastop je organizirala kar Blaževa teta, lastnica gostilne. Nekdo je potreboval glasbo za praznovanje, ona pa je ponudila ''mlade fante'', stare 12 ali 13 let, ki so obljubili, da bodo igrali celo noč. Za to so prejeli 20.000 tolarjev.
''Za nas je bil to velik denar. Kupil sem si jakno in kavbojke, kasneje pa celo prvi motor,'' se spominja Švab. A še bolj kot denar je bil pomemben občutek, da lahko počnejo nekaj, kar imajo radi, in s tem pomagajo staršem.
Že kot osnovnošolec je dojel, da glasba ni samo zabava, ampak tudi delo. In delo je začel dojemati kot nekaj pozitivnega, nekaj, kar daje svobodo. Namesto da bi hodil na šolske izlete, je raje igral. ''Mislim, ta stavek je tako napačen vtis, da boš lahko delal vse, da boš imel priložnost sploh delati. Delo je nekaj finega. In jaz brez Modrijanov tega ne bi spoznal, ker šolski sistem mi tega veselja ni privzgojil.''

Od gasilskih veselic do diskotek
Modrijani so se v 25 letih razvili iz lokalne skupine v fenomen, ki je presegel žanrske okvirje. Na njihovih nastopih so se ob narodni noši zabavali tudi rokerji in pankerji. Prava prelomnica je bila pesem Ti moja rožica, ki je prerasla v himno generacij. Kasneje pa je šla celo čez meje. Postala je himna avstrijskega hokejskega kluba, in to v slovenščini.
''Naenkrat so nas začeli vabiti v diskoteke in klube,'' se spominja. Oder so morali držati, da se ni podrl, ker so ljudje noreli ob pesmih, ki so jih poznali na pamet. To je bil trenutek, ko se je marsikdo začel ponosno identificirati z domačo glasbo. Vse to je bilo za njih znak, da glasba ne pozna meja.
V družbi športnih zvezdnikov
Med najbolj nepozabnimi nastopi Modrijanov so tisti, ki jih širša javnost skoraj ne pozna. Leta 2013 so kot presenečenje zaigrali na poroki Anžeta Kopitarja, podobno pa so bili del posebnih trenutkov pri Goranu Dragiću, Timu Gajserju, Tini Trstenjak, Urški Žolnir in številnih drugih športnikih.
Zanimivo je, da za takšne nastope niso nikoli zahtevali honorarja. Švab poudarja, da je šlo za zavestno odločitev: ''Vsem športnikom smo igrali brezplačno. Zdelo se nam je neetično služiti na račun čustev ljudi. V prelomnih trenutkih so bili športniki edini, ki so Slovence držali pokonci. Mi smo igrali zastonj. Za dušo, za spomine, nikoli za profit.''
Za Modrijane so bili to trenutki, ko so lahko pokazali, da glasba ni le zabava, ampak tudi način, kako izraziti spoštovanje. Svoj prispevek so razumeli kot majhno gesto povračila. Kot darilo, ki športniku in njegovi družini pove, da jih podpira tudi glasba, ki jo ima rad narod.
Veselica kot ekonomija skupnosti
Eden od fenomenov, o katerem je v podkastu veliko govoril, je pomen veselice v današnjem času. To niso več samo poletne zabave, ampak ključni dogodki, ki povezujejo lokalne skupnosti.
''Na veselice pridejo tisoči ljudi. Ljubljanska gasilska društva imajo danes največje, profesionalno organizirane veselice v Sloveniji. Mladi delajo, se družijo in zbirajo desetine tisoč evrov, s katerimi gradijo gasilske domove in kupujejo opremo. To je garanje in ponos skupnosti. Mnogi namesto dopusta ostanejo doma, da z delom ustvarijo kapital za svoj kraj.'' Po njegovem mnenju veselice niso le kulturna posebnost, ampak model sodelovanja, ki bi ga marsikatera država zavidala.
Krize, vztrajnost in pravičnost
Tako kot v vsaki skupini tudi pri Modrijanih ni šlo brez kriz. Blaž priznava, da so imeli veliko trenj in nesoglasij. A nikoli niso zares razmišljali, da bi nehali.
Seveda so bile krize, kot jih ima vsaka skupina. A vedno smo zdržali, ker nas je vodilo poslanstvo in tudi kruh – od tega živimo. Namesto da bi obupali, smo se pogovorili in šli naprej. Okrog denarja pa nikoli nismo imeli težav, saj smo ga vedno delili enako in ostali pošteni. Ta pravičnost in občutek, da jih vodi skupno poslanstvo, sta bila ključ do dolge življenjske dobe ansambla.
Čeprav ga večina vidi kot pevca in voditelja, Švab danes nase vse bolj gleda tudi kot na podjetnika. ''V glasbi vidim ogromno podjetniško perspektivo, ki bi lahko postala celo del identitete države. Avseniki so bili podjetni, Joker Out so podjetni zaradi svoje pameti. In glasba bi lahko postala močna gospodarska dejavnost, ki premika tudi BDP.''
Družina in ljudskost
Ob vsem delu pa je za Blaža pomembna tudi družina. S partnerko Laro Medved imata sina Leva in hčerko Livi Mario. Zase pravi, da mu ravnotežje med očetovsko vlogo in nastopi ni vedno lahko najti, a ga vodi občutek, ki ga je podedoval po očetu.
''Moj ati je bil trgovski potnik in ima občutek za ta ljudskost. Kot otrok sem hodil z njim po trgovinah, tudi Trbovlje in Hrastnik, pa ti konci in njega so imeli ljudje radi. Ko je prišel v kmetijsko zadrugo, so ga imeli radi. Ne, in ima ta osebni stik z ljudmi in se mi zdi, da je v veliki meri tudi on kriv, da imamo mi to ljudskost in dostopnost v sebi.''
Kaj je Blaž povedal o svojih glasbenih začetkih, o tem, kako so Modrijani spremenili narodnozabavno sceno, zakaj so igrali športnikom brezplačno, pa tudi o krizah v ansamblu in o tem, zakaj se vedno bolj počuti kot podjetnik, preverite v celotnem pogovoru z njim.

V isti epizodi se je predstavil tudi Luka Groboljšek, glasbenik in ustvarjalec blagovne znamke Pianissima, kjer izdeluje umetniške pipe in prenavlja stare klavirje. Čeprav ga širša javnost bolj pozna kot basista skupine Lagard, njegovo delo kaže, da strast do glasbe in rokodelstva lahko zraste v edinstveno podjetniško zgodbo.
Vse podkaste objavljamo tudi na POPolnem kanalu na YouTubu in spletni strani 24ur.com ter na pretočnih platformah Spotify in Apple Podcasts.
Več zgodb Akrobatov najdete na: https://katapult.si/zgodbe-akrobatov
Več o Mestu Akrobatov pa na: https://mestoakrobatov.si/
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.