'Tretjina ljudi, ki so doživeli naravno nesrečo, čuti resne posledice na duševnem zdravju'

Najnovejša raziskava, ki jo je opravila Fakulteta za družbene vede (FDV) med mladimi, je pokazala, da vsak peti mladi med 16. in 24. letom starosti svoje duševno zdravje ocenjuje kot (zelo) slabo, tretjina pa poroča o pomanjkanju volje do vsakdanjih dejavnosti.

V POPkastu je doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) priznala, da ugotovitve raziskave FDV "žal niso presenečenje". Tudi njihova mednarodna raziskava, ki poteka že dve desetletji med mladostniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let, kaže podobne, skrb vzbujajoče trende. "Približno trideset odstotkov jih več kot enkrat tedensko zaznava določene psihosomatske simptome. Približno 22 odstotkov jih kaže simptome depresije, vsak šesti pa se počuti osamljenega," je dejala. Kot pravi, vsi ti podatki kažejo na poslabšanje duševnega zdravja in slabše počutje celotne mlajše generacije, tako v Sloveniji kot v tujini, pri čemer so še posebej ranljivi mladostniki iz socialno šibkejših družin. 

Zdravstveni sistem poskuša slediti tem trendom, pravi strokovnjakinja, a poudarja, da je duševno zdravje stvar vseh sektorjev, ne le zdravstvenega. "Do zdravstvenega pridemo šele na koncu, ko so res težave že prehude, da tako zelo vplivajo na naše delovanje ali življenje, da ne moremo več sami. Skrb za duševno zdravje pa je potrebna vsak dan oziroma je povezana z vsemi okolji, v katerih se gibljemo, kjer živimo in delujemo. V tem primeru pri mladostnikih, se pravi zelo pomembno, se pravi krepitev duševnega zdravja, preventivne aktivnosti, tudi zgodnje odkrivanje pri tistih, ki imajo večje težave," je pojasnila.

29 odstotkov mladih, udeleženih v raziskavi FDV-ja, je v zadnjem letu razmišljalo, da bi poiskalo pomoč, a tega niso storili. "Tudi sicer raziskave kažejo, da le manjši delež tistih, ki imajo simptome, težave ali znake, morda celo motnje, dejansko poiščejo pomoč," pravi specialistka klinične psihologije Mateja Hudoklin. Kljub temu pa, kot dodaja, opaža trend tudi tistih, ki potrebujejo pomoč in jo tudi iščejo. "Specialistov nas je zdaj več, kot nas je bilo pred 20 leti. Generacije otrok vemo, da se zmanjšujejo, ampak v absolutnem smislu pa je otrok, ki potrebujejo pomoč, več," je orisala stanje, ki se odraža tudi v daljših čakalnih dobah. 

Na duševno zdravje posameznika vsekakor lahko vplivajo tudi stanje v družbi in krizni dogodki, kot so naravne nesreče, epidemije, vojne in druge izredne razmere. To je tudi v ospredju letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja.

"Približno tretjina ljudi, ki so doživeli neko naravno nesrečo, potem čuti resne posledice na področju duševnega zdravja. Posebej ranljivi so na primer otroci, starejši ali tisti z določenimi boleznimi ali duševnimi težavami, tudi revnejši ali brezposelni, pa seveda tudi tisti zaposleni in prostovoljci, ki pomagajo v vseh teh nesrečah," je ugotovitve raziskav navedla Jeriček Klanščkova. Kot pravi, je zato ob tovrstnih krizah pomembno, da ljudje prejmejo tudi psihološko pomoč, ne le materialno.

"Pomembno je, da je lahko ta razbremenitev takoj na voljo. To v bistvu pripomore potem k manjšim posledicam na dolgi rok," pa dodaja Hudoklinova.

Kako deluje ta sistem pomoči, smo se lahko prepričali avgusta 2023, ko so nas zajele največje poplave v zgodovini samostojne države. "Zadnja izkušnja je pokazala, da res znamo stopiti skupaj," je spomnila Jeriček Klanščkova. "To se mi zdi dober primer, kako se lahko, ker smo majhna država, hitro aktiviramo, hitro vzpostavimo nek tak sistem pomoči," je dodala. 

V pogovoru sta strokovnjakinji opozorili, da današnji svet prinaša številne "tihe stresorje" – od stalnega spremljanja tragičnih novic do občutka nemoči ob svetovnih krizah. Znani kanadski zdravnik in avtor Gabor Maté ta pojav imenuje "moralna poškodba" – ko nas trpljenje drugih prizadene do te mere, da ga doživljamo kot svoje, hkrati pa smo nemočni, ker ne moremo pomagati.

Hudoklinova poudarja, da bi morali odrasli zaščititi tiste bolj ranljive skupine. "V mislih imam predvsem otroke in mladostnike, da se nekako vseeno dogovori znotraj družin ali morda tudi znotraj šolskega okolja, da se to doziranje teh negativnih novic vseeno malo nadzira. In da se o tem pogovarjamo, da imajo otroci in mladostniki možnost spregovoriti o tem, kaj jih skrbi," pravi. "Te novice imajo dvojni vpliv – ali zelo, zelo prizadenejo otroke oziroma mladostnike ali pa v bistvu zmanjšujejo empatijo in postanejo precej bolj neobčutljivi na te novice, kar spet ni v redu," je poudarila.

Podobno velja tudi za odrasle, pa dodaja Jeriček Klanščkova. "Ker se dejansko danes soočamo z vsem, kar se dogaja po vsem svetu in poleg vseh nekih kriz, globalnih, ki jih imamo dandanes, je teh negativnih sporočil tako zelo veliko, da moramo vsi nekako to predelovati. In ta zasičenost z vsemi informacijami in impulzi je dejansko nekaj, kar nas obremenjuje," pravi strokovnjakinja z NIJZ. 

Ko začutimo, da smo psihično obremenjeni, je pomembno, da gremo v naravo, vzpostavimo rutino in ostanemo povezani z ljudmi, svetuje Hudoklinova. Kako zelo pomembna je moč skupnosti, smo se prepričali tudi ob naravnih katastrofah. "Zdi se mi res pomembno, da krepimo socialno povezanost, povezanost s skupnostjo. Ker raziskave zelo jasno kažejo, da tam, kjer so močne skupnosti, kjer so ljudje povezani, kjer se poznajo, kjer imajo starši nek pregled nad tem, kaj se dogaja z mladostniki, da je tam nekako manj duševnih težav, manj kriminala," je naštela Jeriček Klanščkova.

In tudi pri mladostnikih je pomembno, da imajo nekoga, na katerega se lahko obrnejo v stiski. "Raziskave kažejo, da če imajo vsaj eno odraslo osebo, ki ji lahko zaupajo, da je to zelo pomemben varovalni dejavnik," pravi.

Rdeče zastavice, ki nakazujejo, da nekdo potrebuje strokovno podporo, so dolgotrajna utrujenost ali občutek praznine, težave s spanjem, zmanjšano zanimanje za stvari, ki so nas prej veselile, težave s koncentracijo, razmišljanje o tem, da bi "izginili" ali se poškodovali. V takšnih primerih je ključno, da se oseba ne zapira vase, ampak se obrne na bližnje ali strokovnjaka.

Celotnemu pogovoru o izzivih duševnega zdravja in konkretnih korakih, ki jih lahko naredi vsak posameznik za svoje boljše duševno in splošno zdravje, pa prisluhnite v POPkastu.