Dvoboj prihodnosti: duhovnik in vojak

A prav to je in bo namen teh soočenj: Da pustimo ob strani sodbe. Vsak pri sebi ve, kaj ga zanima, v čem uživa, zakaj se je odločil za določen poklic. Upam, da smo se tudi naučili, da smo najboljši, najbolj koristni in najbolj ustvarjalni v poklicu, ki smo si ga sami izbrali, v katerem uživamo in za katerega lahko rečemo, da smo bili poklicani.

A zakaj bi kdo sploh še želel postati duhovnik? Zakaj bi se odpovedal vsem pregreham tega sveta? Zakaj bi se zaprl v župnišče in omejil na župnijo, ko pa imaš pri 18 letih pred seboj ves svet? Da zastopaš nekoga tam zgoraj?

In po drugi strani, zakaj bi si kdo sploh želel postati vojak? Da bi ubranil našo državo, ko pa je jasno, da če nas napade neka velesila, vojak nosi naprodaj svojo glavo? In če se Nato odloči, da bo nekje posredoval ali pomagal vzdrževati mir, bo v neki tuji državi služil višjim interesom?

Morda je prav to, višji interes in obramba nečesa, skupna točka teh dveh poklicev. Ena od mnogih, kot boste slišali. Zanimivo je, da oba poklica zahtevata veliko odrekanja. In da so pohvale in zahvale velikokrat namenjene le ozkemu krogu poslušalcev.

Zelo dobro se razumem z duhovnikom v kraju, kamor hodim k maši. Je ljudski človek in razume, da dandanes ljudje nimajo več časa biti eno uro pri maši. Da ne hodijo v cerkev zato, da poslušajo filozofske pridige, ampak preproste nauke. In zelo dobro se razumem z vojakom, ki je večkrat služil tudi v misijah v tujini. Bil je tudi udeležen v napadu na slovenski konvoj na tujem. Z obema sem večkrat govoril o tem, kako to, da sta si izbrala to službo? In odgovor je bil: "Ker me je to zanimalo. In sem čutil, da sem za to poklican."

A tega zanimanja je med mladimi vse manj. Zato sem tudi ta dva poklica izbral za poklica prihodnosti, pa naj se sliši še tako nenavadno. Brez vojakov očitno še dolgo ne bo šlo. In brez duhovnikov tudi ne.

Poglejmo nekaj podatkov:

V Sloveniji imamo na ministrstvu za obrambo zaposlenih 6169 ljudi. Gre za poklicne pripadnike vojske: vojake, podčastnike, častnike in vojaške uslužbence (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. Imamo 1004 častnike, 1851 podčastnikov in 2195 poklicnih vojakov.

Iz vojašnic zdaj poglejmo še v cerkve. V Katoliški cerkvi je bilo lani 976 duhovnikov. Kaj nam ta številka pove? Postavimo jo v kontekst: V Sloveniji je 2901 cerkev in kapela, lani je bilo opravljenih 10.113 svetih krstov, 1805 cerkvenih porok in 16.529 cerkvenih pogrebov. Lani je bilo posvečenih le šest novomašnikov. Vse več cerkva ostaja brez duhovnikov, vse več župnišč je praznih. Samostani že dolgo niso več zapolnjeni, ravno obratno. In aktivni duhovniki so vse starejši.

Zakaj bomo torej ta dva poklica potrebovali?

Pustimo ob strani obrambo domovine, doma ali tujine, spomnimo se samo lanske suše. Slovenska vojska je prevažala vodo iz reke Unice do Vodarne Rižana. Skupno so v rižanski vodovod pripeljali 13.842 m3 vode. Pri tem je 24 ur na dan, sedem dni na teden sodelovalo 25 pripadnikov Slovenske vojske, skupno je bilo angažiranih več kot 650 vojakov. Se moramo vrniti še bolj v preteklost, ko so bili vojaki nepogrešljivi ob slovenski meji kot pomoč policistom ob ilegalnih prehodih meje? Pa ostale naravne nesreče?

A seveda so vojaki tu v prvi vrsti za obrambo. In napad Rusije na Ukrajino je spremenil pravzaprav vse. Imamo vojno v Evropi, najbolj brutalno po drugi svetovni vojni. In ne bo je še konec. Smo del Nata in Natu smo obljubili dobro izurjeno in opremljeno vojsko, Nato pa nam, da nas bo branil.

In zakaj bi potrebovali duhovnike? Leta 2021 je imela Slovenija 2.107.180 prebivalcev, od teh je bilo 1.490.535 katoličanov (70,68 odstotka). Vi niste? No, to ne pomeni, da drugi niso in da si ne želijo cerkvenih zakramentov. Kot narod se vse bolj staramo in ko potrebujemo več oskrbe, tudi duhovne, potrebujemo tudi duhovnike. Okoli 30 jih je, ki hodijo po bolnišnicah in bolnikom delijo zakramente, pogosto tudi zadnje.

In oboji si želijo, da se pridružite njihovim vrstam. Vse pa je odvisno od vas, če ste začutili ta klic. V obeh poklicih je začetek le začetek zelo dolge poti navzgor, če si tega želite. Generalni sekretar Nata je Jens Stoltenberg, Cerkev pa vodi Papež Frančišek. Pa recite, da ti dve službi ne ponujata izziva.