POPKAST

Dvoboj prihodnosti: psihoterapevtka in gradbeni inženir

Ljubljana, 15. 03. 2023 12.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Gregor Trebušak
Komentarji
8

Psihoterapevtka in gradbeni inženir se na prvi pogled zdita popolnoma različna poklica. Vendar pa imata kljub različnosti dela nekaj skupnega. Oba sta namreč ključni gradnik družbe in imata pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega počutja in blaginje ljudi. Psihoterapevtka pomaga posameznikom, družinam in skupinam pri soočanju z izzivi in stresom ter pri doseganju boljšega mentalnega zdravja. Gradbeni inženirji pa so odgovorni za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje infrastrukture, stavb in drugih objektov, ki so pomembni za delovanje družbe.

Oba poklica sta tako nujna za naše življenje in delovanje družbe, a kljub temu se jima pogosto ne namenja dovolj pozornosti.

Priznam. Tale uvod mi je napisala umetna inteligenca. Dalo bi se bolje. Veliko bolje. Ampak naj bo tako, kot je. Da dobite občutek, kaj se da, če napišete "Psihoterapevtka in gradbeni inženir. Kaj imata skupnega?" Zgornji odgovor dobite v manj kot dveh sekundah! Ja, to je današnja realnost. Morda pa novinarji za marsikaj sploh ne bomo več potrebni. 

A kdo nam bo gradil hiše, šole, bolnišnice in elektrarne? Kdo bo poslušal naše težave, osebne ali pa družinske? Kdo nas bo branil pred morebitnim "Putinom" prihodnosti? Ali pa le priskočil na pomoč ob poplavah in ostalih vremenskih ujmah? Kdo bo poskrbel, da bo kaj raslo v svetu, ko se mikro klima tako spreminja? In kdo bo ustvarjal nove produkte in robotizirane linije zanje? In še in še bi lahko našteval.

Gregor Trebušak je tokrat gostil psihoterapevtko in gradbenega inženirja.
Gregor Trebušak je tokrat gostil psihoterapevtko in gradbenega inženirja. FOTO: Aljoša Kravanja

Ob informativnih dnevih, trendih zaposlovanja, iskanju delovne sile in številkah zadnjih let mi ni dalo spati spoznanje, da vsi skupaj premalo delamo za prihodnost. Pa ne neko daljno prihodnost leta 2100. Za prihodnost, ki je pravzaprav tu! Le da se vedemo, kot da to ni del življenja, v katerem delamo, ustvarjamo in živimo mi. 

Bodimo konkretni: V Lendavi bo zrasla nova tovarna bioloških zdravil. Iskali bodo 300 novih delavcev, tudi visoko izobražen kader. Načrtujemo drugi blok jedrske elektrarne. Kaj, če se pojavi še ena takšna pandemija, kot je bila pandemija covida-19? Psihične stiske ljudi so se po krizi izjemno povečale, strokovnjakov za pomoč je premalo ...

Zato moramo vsi narediti več. Mladi morajo razumeti, da tehnološki napredek in uvedba umetne inteligence spreminjata delovno okolje. Hitro bodo vedeli, kateri so poklici, ki so najbolj obetavni. A moramo ob bok tem ves čas postavljati tudi poklice, pri katerih umetna inteligenca ne bo opravila svojega dela, pa so ključni gradniki družbe in pomembni za dobrobit ljudi. Za naše mame in očete, za naše otroke. Pa naj gre za negovalke v domovih za starejše, ki bodo skrbele za naše starše, ko sami zase ne bodo mogli. Ali pa zdravnike, ki bodo naše otroke reševali ob dihalnih stiskah, zlomih in ostalih boleznih. 

Mladi morajo biti dobro seznanjeni z novimi poklici, a prav tako poznati in spoznavati tradicionalne poklice. 

Zato sem pripravil te pogovore – da ljudje iz povsem različnih delovnih svetov povedo svojo zgodbo. To ni zgodba o uspehu, ampak zgodba o delu, učenju, napredovanju in strasti do poklica, ki je vse pripeljala nekam. In je zanje uspeh. 

Zato so tu dvoboji. Dvoboji idej, želja, poti in ciljev. 

Začenjamo pa z gradbenim inženirjem in psihoterapevtko. 

Jerneja Hribar Bukovič in Anže Andrejka
Jerneja Hribar Bukovič in Anže Andrejka FOTO: Aljoša Kravanja

Ona je Jerneja Hribar Bukovič in on Anže Andrejka

Zakaj psihoterapevtka? Finančno breme duševnih motenj in samomorov v Sloveniji znaša 4,1 odstotka bruto družbenega prihodka. Motnjo v duševnem zdravju v določenem obdobju v življenju izkusi vsak tretji Evropejec. Polovica se jih pojavi do 14. leta starosti, do 24. leta pa kar tri četrtine. Najpogostejši sta še vedno anksiozna in depresivna motnja. Duševne motnje so tudi najpogostejši vzrok za invalidske upokojitve prve kategorije in tretji najpogostejši vzrok za delovno nezmožnost ter bolniške odsotnosti.

Zakaj gradbeni inženir? Gradimo drugi tir, tretjo razvojno os, radi bi zgradili NUK2, JEK2, pa imeli hitrejše in novejše železniške povezave, vlade obljubljajo nova stanovanja. In vsak od nas bi rad imel svoj sanjski dom. In ti posli so vredni na milijarde evrov, le ljudi, ki bi jih izvedli, ni. 

Kako te torej ne zanima njuna pot? 

Dvoboj prihodnosti

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Aquila
15. 03. 2023 18.43
+2
Psihoterapija ni filofaks… Ampak ja, priti na gradbeni faks in recimo psihologijo, je pa velika razlika :)
Shisui
15. 03. 2023 15.34
+8
Brez inženirja se civilizacija ustavi, brez psihoterapevta pa bistvene razlike v družbi ni.
Recenzor
15. 03. 2023 14.50
+10
Predvsem naredit en filofaks al pa gradbeni faks je velika razlika.
Recenzor
15. 03. 2023 14.49
+7
Med psihologom in psihopatom ni velike razlike.
DuhSaSjekirom
15. 03. 2023 13.01
+11
Poklic prihodnosti kjer boste imeli avto za 100 tisoc eur, vilo, vilo na morju in letovali 2x na leto. Keramicar, Vodoinstalater, Zidar.... Ni za kaj.
vvvilice
15. 03. 2023 12.55
+7
Vse bo v redu, razen če ne bo.
LocoCoco
15. 03. 2023 12.39
+4
Če nebo ta inženir sam gradil, nima prihodnosti....
kekec_pokec
15. 03. 2023 13.16
+3
Najprej mora imeti ta inženir bogate izkušnje in znanje, tale fantič pa hmmm? nisem ziher

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.