Evropska unija ni ključni igralec pri najpomembnejših globalnih temah. Svetovnih kriz in vojnih žarišč ne preprečuje, ampak se nanje odziva. Pri tem pa kampanjsko pada iz ene v drugo temo. Vseeno pa je pomembno zagotovilo za mir, napredek in relativno visok življenjski standard na stari celini, razmišljata tokratna sogovornika političnega podkasata, oba prepričana Evropejca. Kaj pa slovenski prispevek in razplet bližnjih evropskih volitev?
Najnovejša anketa Mediane, ki smo jo v petek objavili na naši spletni strani in kaže prepričljivo zmago opozicijske SDS, je po oceni Romane Jordan realna. Pri tem pa je izpostavila pomemben detajl v izmerjenih političnih razmerjih, ko lahko vse tri koalicijske stranke – GS, SD in Levica – skupno računajo le na tri izvoljene predstavnike v Bruslju. "To je stvar, nad katero se lahko zamislijo," je komentirala nekdanja članica SDS, danes pa ena od soustanoviteljic Platforme Sodelovanja.
Dolgoletni predsednik Desusa pri tem opozarja, da je pred volivci in kandidati še celotna kampanja, kjer sam dopušča možnost, da glede na nedeljsko nacionalno javnomnenjsko anketo največja vladna stranka osvoji celo en mandat več, torej skupno tri.
Dvojna zanka za šefa NSi in (ne)razumno hitenje z Veselom
Pri tem so pod drobnogledom tudi politične računice posameznih list oziroma kandidatov. Oba sogovornika opozarjata na specifiko opozicijske Nove Slovenije, ki v "ogenj" pošilja verjetno najmočnejšo politično postavo med vsemi domačimi strankami. S tem pa tudi največ tvega. Jordanova razmišlja, da bi v primeru izvolitve Tonin stranko težko vodil iz Bruslja. Tam pa bi moral kot člani slovenskega dela Evropske ljudske stranke (EPP) sodelovati z izvoljenimi evroposlanci SDS, ki so del iste evropske politične družine. Hkrati pa že v štartu veliko tvegajo, saj lahko z zadnjega mesta na listi s preferenčnimi glasovi Tonina ogrozi tudi Ljudmila Novak.
"Mislim, da je bilo njemu namignjeno, da kandidira. In je tudi vprašanje, kakšna je njegova usoda kot predsednika NSi. Očitno se je odloči za pot, ki mu omogoča nek lep izhod iz trenutne situacije. Ker očitno se kaže, da bo težko na kongresu dobil še en mandat," pa razmišlja Erjavec. In dodaja, da je bila Toninova strateška napaka odločen odmik od Janeza Janše kot potencialnega mandatarja, saj da je na desnem političnem polu povzročilo veliko težav.
Kaj pa rošade v zadnji minuti na listi največje vladne stranke GS, ko je nepričakovano odpadel zdravnik Aleksander Merlo? "To je nepotreben zaplet, za katerega pa ne verjamem, da bo vplival na razplet," ocenjuje Erjavec. "Vsak tak primer kaže, da gre v politiki samo za osebne interese. Da gre bolj za imena kot za vsebino," je bila kritična tudi Jordanova. Oba pa sta začudena tudi nad hitenjem predsednika vlade Roberta Goloba z nominacijo Tomaža Vesela kot slovenskega kandidata za člana prihodnje evropske komisije, za katero sploh še ni jasno, kako bo zastavljena. "Morda pa je to ime izplavalo iz notranjepolitičnih razlogov. Tu se je igra šele začela, Slovenija pa je prezgodaj vstopila z imenom," meni Erjavec.
Kdo si želi in kdo se boji trojnega referenduma?
Tu pa je še trojno posvetovanje z volivci o predčasnem končanju življenja, marihuani in preferenčnem glasu na volitvah, kjer bo imelo končno besedo sicer še ustavno sodišče. Omenjene tri teme, po oceni sogovornikov, ne bodo pomembno vplivale na pregovorno nizko volilno udeležbo Slovencev na evropskih volitvah. Niti ne bodo nujno koristile glavni pobudnici hkratnega odločanja – Gibanju Svoboda. Saj da bi dilema predčasnega končanja življenja lahko na referendum pritegnila zlasti zagovornike "svetosti" življenja, ki praviloma volijo desne stranke.
Spregovorili smo tudi o težavi (ne)prepoznavnosti slovenskih poslancev v Bruslju. Kdo od trenutne osmerice je naredil največji vtis na avtorja vplivne Politicove edicije Playbook Eddyja Waxa? Za politične sladokusce pa ob koncu še hudomušna civilnodružbena primerjava; v čem je razlika med nekdanjim teniškim društvom Karla Erjavca in Logarjevo Platformo Sodelovanja?
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.