Fino o financah: Kako se braniti pred digitalnimi prevarami

Prevara se začne z zaupanjem. Najpogostejše oblike prevar so phishing (lažna e-pošta ali SMS sporočila), lažni klici bank, ponarejene spletne trgovine in vlagateljske sheme. Skupni imenovalec vseh je psihologija. Prevaranti ne ciljajo na neumnost, ampak na čustva. Ko nas preplavi strah, ko dobimo SMS, da bo naš račun blokiran, pogosto ne razmišljamo racionalno ampak čustveno. Da bi razumeli, kako nas lahko ogoljufajo, sem v POPkastu v sklopu oddaj Fino o financah gostil dva strokovnjaka, ki vsak dan stojita na prvi fronti digitalne varnosti. Tadej Hren iz SI-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za kibernetske incidente in David Gracer, višji kriminalistični inšpektor Policije, ki se že leta ukvarja s spletnimi prevarami in digitalnim kriminalom.

Včasih so bile prevare polne slovničnih napak, danes pa imamo opravka s popolnimi kopijami bančnih strani, lažnih oglasov in obstajao celo deepfake glasovi, ki posnemajo bančne uslužbence. Ključno je da smo pozorni na rdeče zastavice in jih ne spregledamo sta izpostavila oba gosta. " Čeprav so napadi vedno bolj sofisticirani, obstajajo vedno isti opozorilni znaki, kot denimo sporočila, ki zahtevajo hiter odziv. Potem so tu čustveno nabite vsebine, vaš račun bo zaprt ali prejeli ste nagrado", pojasni Tadej Hren. Vedno bodite pozorni, da povezava vodi na uradno spletno stran dodaja David Gracer. " Prava banka vas ne bo nikoli klicala po telefonu in vas silila v prenos denarja. Če vas nekdo kliče in pravi, da je iz banke prekinite in pokličite banko sami.

Banke imajo danes sofisticirane varnostne sisteme, ki prepoznavajo sumljive transakcije in obvestijo uporabnika, a odgovornost se vedno začne pri posamezniku. Če uporabnik sam potrdi nakazilo prevarantu, banka težko karkoli stori. Ko je denar enkrat nakazan v tujino, je sledi skoraj nemogoče izslediti. Zato je ključnega pomena preventiva in sodelovanje med bankami, policijo in SI-CERT-om. Vsak incident, ki ga uporabnik prijavi, pomaga preprečiti naslednjega. Bolj kot se vsi povezujemo, manj imajo prevaranti možnosti.

Najhitrejši koraki za zaščito uporabnika je nastavitev dvostopenjske avtentikacijo (2FA), še posebej za bančne in e-poštne račune. Nikoli ne odpirajte priponk in povezav neznanih pošiljateljev. Redno posodabljajte naprave in aplikacije. "Pet minut za nastavitev varnosti lahko prepreči pet let glavobolov," doda Gracer. Zanimivo je, da mnogi Slovenci varnostne funkcije še vedno izklapljajo, ker jih moti dodatni korak pri prijavi. A kot pravi Hren: "Vsaka dodatna stopnica pri dostopu pomeni dodatno oviro za napadalca."

Z razvojem umetne inteligence se pojavljajo nove oblike prevar. Napadalci že uporabljajo deepfake glasove, ponarejene videoposnetke in lažne AI oglase, ki obljubljajo hiter zaslužek. Gracer opozarja: "Ni več dovolj, da ne verjamemo vsemu, kar beremo. Zdaj bomo morali dvomiti celo v to, kar slišimo." Zato oba sogovornika poudarjata pomen digitalne pismenosti.Tako kot v prometu imamo prometno vzgojo, bi morali imeti tudi vaje digitalne varnosti za otroke in odrasle. "Znanje je edini sistem, ki ga prevaranti ne morejo zlomiti," je zaključi Hren. V svetu, kjer je vse digitalno, ostaja največja moč zdrava pamet, previdnost in zavedanje. Saj na koncu ne gre za to, koliko imamo v žepu, ampak koliko znamo zaščititi.