Hubert Kosler o tem, kako je Slovenija postala pomembno središče evropske robotike

Podjetniška tradicija Koslerjeve družine po njegovih besedah sega približno 250 let v preteklost. Njegov prednik Janez Kosler je premoženje ustvaril s prevozom blaga med Trstom, Reko in Dunajem, kjer je s konjskimi vpregami prevažal tudi južno sadje. Ko je razvoj železnice spremenil način prevoza blaga, so njegovi potomci kapital usmerili v druge dejavnosti, med drugim v Pivovarno Union.

Med njegovimi predniki je bil tudi kartograf Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida slovenskih dežel in pokrajin, ki je pomembno prispeval k prikazovanju slovenskega narodnostnega ozemlja.

Družinsko zgodbo je močno zaznamovalo obdobje po drugi svetovni vojni, ko je družina zaradi nacionalizacije izgubila velik del premoženja. Kosler je v pogovoru opisal dolgotrajne postopke vračanja lastnine in prizadevanja za popravo krivic, ki so več desetletij spremljala njegovo družino.

Koslerjeva poklicna pot v robotiki se je začela leta 1985, ko je kot štipendist prišel v Iskro Avtomatiko. Kot strojni inženir se je ukvarjal z avtomatizacijo varjenja in spoznaval prve industrijske robote. Postopoma je prevzemal vse zahtevnejše projekte in vodstvene naloge, nato pa se ob težavah podjetja srečal tudi z izkušnjo stečaja.

Prav to obdobje je pomembno vplivalo na njegovo nadaljnjo podjetniško pot. Leta 1990 je sodeloval pri ustanovitvi podjetja, ki se je sprva imenovalo Iskra Robotek, pozneje Robotek in nato Yaskawa Slovenija. Sodelovanje z japonskim proizvajalcem industrijskih robotov se je z leti poglabljalo, slovenska ekipa pa je postopoma prevzemala vse pomembnejše naloge.

Leta 1996 so v Ribnici začeli razvijati proizvodnjo robotskih celic in aplikacij za evropski trg. Pri tem so pomembno vlogo odigrala lokalna podjetja, ki so po propadu nekdanjih industrijskih sistemov ohranila znanje, opremo in proizvodne zmogljivosti.

Eden največjih mejnikov je prišel leta 2015, ko se je Yaskawa odločala o novi evropski proizvodnji robotov. Med več obravnavanimi državami je bila izbrana Slovenija, pomembno vlogo pri izbiri lokacije pa je odigralo Kočevje, kjer so bili na voljo ustrezni prostori za širitev.

Nova tovarna je začela delovati leta 2019. Po Koslerjevih besedah so jo zasnovali in postavili v zgolj trinajstih mesecih, investicija z opremo pa je ostala v okviru odobrenih 32 milijonov evrov. Danes v Kočevju izdelujejo industrijske robote za evropski trg, sestavljajo krmilnike in skrbijo za logistične dejavnosti ter rezervne dele. Dobave potekajo tudi na Bližnji vzhod in v Afriko.

Poseben dosežek slovenskega znanja je razvoj treh modelov robotov, ki jih izdelujejo izključno v Sloveniji in dobavljajo tudi na Japonsko. Med njimi je posebej zasnovan higienski robot, namenjen uporabi v čistih prostorih, laboratorijih ter prehrambni in drugih zahtevnih industrijah.

Pri razvoju sodelujejo tudi raziskovalne ustanove, na kočevski lokaciji pa deluje več kot 65 inženirjev. Kosler je poudaril, da so prav kakovost dela, zanesljivost in strokovno znanje slovenskih ekip ključni razlogi, zaradi katerih jim japonski partnerji zaupajo vedno zahtevnejše projekte.

Pomemben del pogovora je bil namenjen prihodnosti robotike in vprašanju, kako bodo roboti spreminjali vsakdanje življenje in delovna mesta.

Kosler razlikuje med klasičnimi industrijskimi roboti, sodelovalnimi roboti, ki lahko delujejo ob človeku, in humanoidnimi roboti, katerih razvoj v zadnjih letih hitro napreduje. Ob tem opozarja, da bo treba pri novih tehnologijah rešiti še številna vprašanja varnosti, zanesljivosti in praktične uporabnosti.

Pri Yaskawi razvoj povezujejo z načelom Serving Society, torej služenjem družbi. Roboti lahko prevzemajo težka, nevarna in ponavljajoča se opravila, ki dolgoročno škodujejo zdravju zaposlenih. Uporabljajo se lahko v vročih in prašnih okoljih, pri delu s kemikalijami ali pri dvigovanju težkih bremen.

Po njegovem prepričanju je prav izboljšanje delovnih pogojev eden najpomembnejših razlogov za nadaljnji razvoj avtomatizacije.

Kosler je v pogovoru razkril tudi, kako so gradili odnos z japonskimi partnerji. Poleg dobrih poslovnih rezultatov so bili odločilni spoštovanje dogovorov, kakovost proizvodnje in dolgoročno zaupanje.

Japonskim vodilnim je predstavil tudi slovensko raziskovalno in akademsko okolje, med drugim fakultete in Inštitut Jožef Stefan. Tako je želel pokazati, da Slovenija kljub svoji majhnosti premore strokovnjake in znanje, ki lahko konkurirajo največjim svetovnim tehnološkim središčem.

Veliko pozornosti namenjajo tudi vzgoji novih kadrov. S štipendijami, praktičnim usposabljanjem in sodelovanjem s fakultetami mlade vključujejo v razvojne projekte že med izobraževanjem. Kosler je izpostavil tudi pomen tehničnih izobraževalnih programov v Kočevju, saj lahko prav povezovanje gospodarstva in šolstva zagotovi nadaljnji razvoj regije.

Koslerjevo življenje ni povezano le z industrijo in roboti. Z bratom se ukvarja tudi z upravljanjem družinskega premoženja in obnovo zgodovinskih stavb v Ljubljani. Med projekti je izpostavil obnovo objektov v središču prestolnice, med drugim stavbe ob Prešernovem trgu, kjer deluje Emporium. Obnove kulturne dediščine pogosto zahtevajo veliko potrpežljivosti, sodelovanja s strokovnjaki in dolgoročnega načrtovanja.

Pogovor je razkril tudi njegovo osebno plat. Pomembno mesto v njegovem življenju ima družina, prosti čas pa rad preživlja na smučanju. Med prihodnjimi izzivi je izpostavil tudi dokončanje hotelskega projekta, pri katerem sodelujejo z mednarodnim hotelskim podjetjem. Pri vodenju podjetij zagovarja jasno vizijo, premišljene investicije in finančno disciplino. Prepričan je, da je treba poslovne odločitve sprejemati odgovorno, ne glede na to, ali gre za družinsko podjetje ali veliko mednarodno korporacijo.

Kosler Slovenijo vidi kot državo, ki se je uspešno uveljavila na svetovnem zemljevidu robotike. Za nadaljnji razvoj pa bodo po njegovem ključni predvsem znanje, povezovanje podjetij z raziskovalnimi ustanovami in vlaganje v mlade strokovnjake. Kaj je Hubert Kosler povedal o družinski podjetniški zgodovini, začetkih sodelovanja z Yaskawo, gradnji tovarne v Kočevju, zaupanju japonskih partnerjev in prihodnosti robotike, preverite v celotnem pogovoru.

Vse podkaste objavljamo tudi na POPolnem kanalu na YouTubu in spletni strani 24ur.com ter na pretočnih platformah Spotify in Apple Podcasts.

Več Zgodb Akrobatov najdete na: https://mestoakrobatov.si/prispevki/zgodbe-akrobatov/

Več o Mestu Akrobatov pa na: https://mestoakrobatov.si/