Janković s politično ponudbo iniciativi, ki odgovarja: 'Naši kontakti so znani'

"Če je toliko ljudi izrazilo željo, da jim ta rešitev ni všeč, bomo uporabili stari odlok, ki nam še vedno veliko dovoljuje. Ne gre za to, da bi nekdo zmagal ali izgubil. Izražena je bila neka želja ljudi in temu je treba slediti," o umiku odloka o urejanju prometa pravi podžupan ljubljanske mestne občine Crnek. Zanika torej, da je umik, ki so ga mestni svetniki izglasovali ta teden, priznanje, da je občina izgubila bitko s civilno družbo. Ki zahteva, da se meščanke in meščani 12. julija o tej temi izrečejo na referendumu. Ker pa se je spremenila ključna okoliščina, odloka, ki mu nasprotujejo, v postopku torej ni več, je nastala pravna zagata. Kot pravi Hočevar, so se obrnili na različne pravne institucije: "Žogica ni na nas, ampak na strokovnih službah, da pojasnijo pravniški zaplet."

Crnek pravi, da so na občini priprave na referendum že zagnali. Po njegovih navedbah pa ljubljanski župan Zoran Janković civilni iniciativi ponuja roko, in sicer, da se zaveže, "da do konca leta 2027 tega odloka ne bodo spreminjali". To bi bila namreč tudi posledica morebitnega uspeha civilne družbe na referendumu. Ob tem je Crnek dodal: "Mogoče lahko tudi oni razmislijo, kako bi ta milijon evrov, kolikor bi stal referendum, porabili za svoje Štepanjsko naselje." Hočevar pa pravi, da so njihovi kontakti znani: "Če želi občina zares kaj dobronamernega, naj to tudi formalno predstavi. Sicer pa postopki tudi iz naše strani tečejo."

Hočevar sicer ni skoparil s kritikami na račun Jankovića, opozoril je, da je dialog s prebivalci in prebivalkami vzpostavil šele po uporu v Štepanjskem naselju: "To je način delovanja občine. Najprej kaznuje, potem išče rešitve. Mi menimo, da je treba najprej iskati rešitve." Crnek kritike zavrača in pravi, da je bilo v obdobju Jankovićevega županovanja 80 odstotkov posegov v prostor opravljenih na terenu z občani: "Terensko delo je eden od zaščitnih znakov našega župana in ni pošteno reči, da se ne pogovarja z ljudmi."

Konflikt je sicer izbruhnil v letu lokalnih volitev, na katerih se bo Janković, ki je na čelu glavnega mesta že skoraj 20 let, potegoval za nov mandat. Ali je angažma Iniciative CILJ, ki pravi, da njeno delovanje presega zavzemanje za pravično ureditev parkirišč, nakazuje tudi politične apetite? "Že na začetku smo se dogovorili, da se ne vežemo na nobeno politično stranko. V dosedanjih pogovorih ni bilo izraženo, da bi kdo imel namen kandidirati bodisi za župana ali za mestni svet," pravi Hočevar, dopušča pa možnost, da se bodo aktivirali v četrtnih skupnostih. Crnek pa na vprašanje, ali bi lahko to sprožilo val širšega nezadovoljstva nad aktualno oblastjo, odgovarja, da jih to ne skrbi, da pa je dejstvo, ki ga bo treba upoštevati: "Na koncu pa vedno volitve pokažejo tisto pravo željo ljudi, kaj si želijo v naslednjem obdobju."

Kaj bo torej prineslo iskrenje med civilno družbo in mestnimi oblastmi? Kaj v naslednjih mesecih čaka stanovalke in stanovalce Fužin, Savskega naselja in ostalih sosesk? Pa tudi; kdaj in kje sta prosto parkirno mesto v Ljubljani nazadnje iskala naša sogovornika Crnek in Hočevar? In komu se je zapletlu pri pojasnjevanu, kako bi glasoval na referendumu?

Vabljeni k poslušanju.