JEK 2 med milijardami, dovoljenji in vprašanjem, ali si Slovenija lahko privošči čakanje

Projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se po odpovedanem referendumu pred dobrim letom in pol še zdaleč ni ustavil. V ozadju potekajo priprave strokovnih podlag, terenske raziskave, pogovori z dobavitelji in usklajevanja z državo ter lokalno skupnostjo. V podkastu sta o tem, kje se projekt nahaja, govorila Vinko Planinc, vodja sektorja za nove jedrske objekte, in Mitja Kožar, vodja službe za dovoljenja, oba iz družbe GEN energija, ki je predviden investitor projekta.

Slovenija je bila leta 2024 po podatkih statističnega urada 55-odstotno energetsko samooskrbna. Vprašanje domače proizvodnje je zato tudi strateško. "Uvoz električne energije je začasna rešitev, dejansko pa moramo predvsem računati nase," je povedal Planinc.

Energetika ni področje hitrih odločitev. "V energetskem sektorju je to tek na dolge proge," pravi Planinc. Pri jedrskih projektih je ta tek še daljši: pred gradnjo so potrebni prostorski postopki, izdaja dovoljenj, izbira dobavitelja in finančni okvir.

Po Kožarjevih besedah je projekt trenutno v fazi priprave podlag za državni prostorski načrt. Potekajo terenske raziskave, pregledi zemljišč, tehnične specifikacije in usklajevanja z nosilci urejanja prostora.

V pripravi je 32 strokovnih podlag, od tega jih je 15 že v izvajanju. Naslavljajo okoljske, prostorske, družbene in ekonomske vidike. Cilj je pripraviti dokumentacijo za javno razgrnitev in razpravo, pri čemer v GEN poudarjajo tudi vključevanje lokalne javnosti.

Ključna točka ostaja končna investicijska odločitev, predvidena konec leta 2028. Do takrat želijo v GEN zaključiti državni prostorski načrt, pridobiti izpogajano ponudbo dobavitelja in zeleno luč Evropske komisije za obliko državne pomoči.

Po prostorskem načrtu in izbiri dobavitelja sledi integralno gradbeno dovoljenje, kar naj bi trajalo približno štiri leta. Gradnja bi nato trajala okoli sedem let. "Če bi delali zaporedno, nas čas povozi," poudarja Planinc, zato postopki tečejo vzporedno.

GEN trenutno računa na dve glavni možnosti: ameriškega dobavitelja z reaktorjem moči približno 1100 megavatov ali francoski EDF z rešitvama 1200 oziroma 1650 megavatov. "Meni sta oba enakovredna, ker oba izpolnjujeta najvišje standarde jedrske varnosti," pravi Planinc.

Ocene stroškov ostajajo v javno znanem razponu: približno 15 milijard evrov za manjšo elektrarno in do 22 milijard za največjo možnost. V te številke niso vključeni stroški financiranja, ki bodo za končno ekonomiko projekta ključni.

Do končne odločitve naj bi za priprave, študije, raziskave in zmanjševanje tveganj porabili okoli 150 milijonov evrov. Planinc poudarja, da to ni zgolj strošek: "150 milijonov ni samo strošek, je investicija v znanje ljudi in institucij."

Ena od pogostih kritik je, da bi vlaganja v JEK 2 lahko izrinila obnovljive vire. V GEN temu nasprotujejo in poudarjajo, da morata jedrska energija in obnovljivi viri delovati skupaj: jedrska elektrarna bi zagotavljala stabilno energijo v pasu, obnovljivi viri pa bi jo dopolnjevali, ko so na voljo.

"Če želimo čuvati lepoto Slovenije in naravo, moramo staviti na oboje, na jedrsko in obnovljive vire," pravi Planinc. Kot alternativo se omenja tudi 100-odstotni scenarij obnovljivih virov, vendar sogovorca opozarjata, da bi bil za Slovenijo zelo zahteven.

Varnost ostaja eno osrednjih vprašanj. Planinc jedrsko elektrarno opisuje kot enega najvarnejših energetskih objektov, Kožar pa pri potresni varnosti poudarja pripravo številnih strokovnih podlag z mednarodnim sodelovanjem. Elektrarna se mora ob potresu varno zaustaviti, hkrati pa mora biti zagotovljeno dolgoročno hlajenje.

Posebno pozornost vzbuja tudi hladilni stolp, potreben zato, da nova elektrarna ne bi bila odvisna od kapacitete Save in da se reka ne bi dodatno segrevala. Po trenutnih ocenah bi bil visok približno 185 do 195 metrov.

Projekt ne odpira le vprašanja tehnologije in denarja, temveč tudi kadrov. GEN išče raznovrstne profile od strojnikov, elektrotehnikov in gradbenikov do strokovnjakov za okolje, prostor, promet in družbene vidike projekta.

Planinc opozarja, da so ljudje, ki bodo elektrarno nekoč sinhronizirali v omrežje, danes morda še na koncu osnovne šole. "Da vzgojiš majhnega jedrskega strokovnjaka, ki pride z univerze, potrebuješ od pet do sedem let," pravi.

Vprašanje referenduma po odpovedanem prejšnjem poskusu ostaja odprto. V GEN pravijo, da se ga ne bojijo, če bodo javnosti lahko transparentno predstavili ključne podatke. "Kakršnakoli odločitev že bo, jo bomo spoštovali," pravi Planinc.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v Popkastu.