'Leta 2015, zaradi medalje, sem tudi sam zakorakal med odbojkarje'

Slovenija je odbojkarska velesila. Od leta 2015 le na evropskem prvenstvu v Krakovu ni zaigrala v finalu. Takrat so bili zanje v četrtfinalu, manj kot 24 ur po zmagi nad gostitelji Poljaki v osmini finala turnirja, premočni kasnejši evropski prvaki Rusi. A tisto je zgodovina, saj je bil že naslednji Eurovolley v Stožicah nova zgodba o uspehu, vse do finala so varovanci Alberta Giulianija navduševali in kljub dvema spodrsljajema v skupinskem delu tekmovanja so pred njimi pokleknili vsi. Selitev v Pariz in s tem finale s Srbijo pa se je za četo italijanskega stratega začel fantastično in končal s porazom.

Že dve leti kasneje, začelo se je v Ostravi na Češkem, končalo v Katovicah na Poljskem, so Slovenci po enaki poti kot skozi Stožice do Pariza prišli v veliki finale – po verjetno enem najbolj razburljivih polfinalnih obračunov v zgodovini odbojke, ko so strli odpor domačinov Poljakov, da bi si priigrali finale s kasnejšimi evropskimi prvaki Italijani. Slovenci so javnost tako zelo razvadili, da se od njih na največjih tekmovanjih pričakuje le še medalje, in kako bi bilo drugače, ko se človek ne more znebiti občutka, da so danes še kakovostno raven višje kot pred letom dni, ko so bili četrti na svetovnem prvenstvu.

Pet zmag v skupinskem delu evropskega prvenstva, ki ga gostijo štiri države, Slovenija pa igra v bolgarski Varni, govori o zastrašujoči moči varovancev Gheorgheja Cretuja. Predrugačenje sistema igre zaradi odsotnosti korektorja Tončka Šterna, ob izjemni osredotočenosti na naloge selektorja, je na petih tekmah prineslo pet zmag z vsega enim izgubljenim nizom: uvodnim na prvi tekmi turnirja. Od takrat se zdi, da ekipa raste v vseh pogledih, a vsi v izbrani vrsti se zavedajo, turnir se šele dobro začenja. Ni evforije oz. ta traja natanko do trenutka, ko zapustijo Palačo kulture in športa. In s takšno miselnostjo bodo nadaljevali turnir. Misli so že pri Turkih, dvoboju osmine finala, za zdaj najpomembnejši tekmi. Na papirju je vse jasno, a edino merilo je igrišče, zato ne gre dvomiti, da bo strokovni štab moral ogromno časa posvetiti pripravi na Adisa Lagumdžijo in druščino. Zakaj? Ker zasedbi s klopi poveljuje italijanski strateg Alberto Giuliani, čigar ime so ravno Slovenci povzdignili med najbolj zaželene na tržišču. 

V Popkastu na 24ur.com smo gostili nosilca srebrne medalje z evropskega prvenstva v Bolgariji leta 2015 Jana Pokeršnika in Matica Videčnika, srednjega blokerja, ki se je z reprezentanco veselil naslova evropskega podprvaka leta 2019 in 2021.

Že na avtobusu se razmišlja o naslednjemu tekmecu

Slovenci so hitro po peti zmagi na prav toliko tekmah evropskega prvenstva v Varni končali poglavje 'veselje po zmagi' in se osredotočili na osmino finala. "Rekel bi, da se ta transformacija začne takoj, ko sedejo na avtobus. Štab ima verjetno že pripravljene nekatere posnetke, delno video analizo, tako da verjamem, da tekmeca že kar dobro poznajo. Tudi način, s katerim jih bodo poskusili zaustaviti in s čim jih nadigrati," razlaga Videčnik, ki priznava, da si med evropskim prvenstvom najpogosteje izmenja kakšno sporočilo z Žigo Šternom, saj oba prihajata iz Slovenske Bistrice.

In sam je razmeroma pozno začel igrati odbojko. Ravno Jan Pokeršnik in druščina, zbrani v reprezentanci Andree Gianija, ki so v Varni začeli tlakovati pot proti naslovu evropskega podprvaka, so v njem prebudili željo po igranju odbojke, željo po tem, da spozna reprezentante, ki so leta 2015 začeli pisati slovensko odbojkarsko pravljico.