Porast nekemičnih zasvojenosti: stvari, ki jih počnete, ker preprosto morate

V resnici skorajda ne poznamo zasvojenosti v čisti obliki, zdravljenje od nekemičnih odvisnosti je zato morda še bolj kompleksno in zahtevno, saj smo odvisni lahko tudi od stvari, ki jih moramo uporabljati, ki jih potrebujemo za življenje in preživetje. Koliko ljudi takoj zjutraj, čim odpre oči brez pravega namena ali razloga nemudoma v roke vzame telefon in brezciljno s prstom 'scrolla' preko številnih objav, ki jih sploh ne prebere ali pogleda zares, in to lahko počne debelo uro ali celo več, zaradi česar lahko zamudi v službo ali ne opravi stvari, ki jih tisti dan mora. Koliko ljudi, ko začuti tisto glasno praznino v sebi, izprazni hladilnik ali se naje sladkarij do slabosti, zatem po možnosti vse odplakne v školjki ali pa svojo stisko teši v nakupovalnih središčih, videoigrah, igrah na srečo ali vse pogosteje tudi v seksu. "Kajti ob orgazmu se sproščajo določene psihoaktivne snovi, ki se lahko uporabijo tudi za "zadevanje". Potem imamo ljudi, ki so odvisni od odnosov ali takšne, ki so zaljubljeni v zaljubljanje in tako naprej," je opisala priznana psihoterapevtka in zdravnica Sanja Rozman.

Zlasti seksualno zasvojenost je zelo težko detektirati, zasvojenec pa si jo zelo težko prizna, naposled tudi zdravi, saj ljudje to zelo dolgo skrivajo, vse dokler jih ta nuja, ki ni več užitek, ne začne uničevati. "Predstavljajte si, da pridete v službo in na računalniku, namesto da delate, 8 ur gledate pornografijo in zaradi tega izgubite službo, zatem pa tudi partnerko, družino," je povedala Rozmanova. In dodala, da še zdaleč ne gre za področje, ki je rezervirano samo za moški spol.

Tudi sama je pred leti, zdaj jih je minilo že več kot trideset let odtlej, na svoji koži izkusila, kaj pomeni zasvojenost in kako ogrozi človeka in vse ljudi, ki so ob njem. "Bila je nedelja, se dobro spominjam, ko mi je mož priznal, da hazardira, da ima neke ljudi za petami," je iskreno povedala. Tedaj je bilo ogroženo vse, tudi streha nad glavo zanju in njuni dve hčerki. A Rozmanova kljub šoku, ki ga je doživela, ni čakala križem rok, ni se prepustila malodušju, ni šla v pasivo, temveč je takoj poiskala pomoč zase in se rešila, četudi je zakon zatem razpadel. V tistih časih v Sloveniji ni bilo veliko govora o nekemičnih odvisnostih, težko je, kljub temu da je delala kot zdravnica, prišla do gradiva iz tujine.

In ravno to je bila spodbuda, da se je odločila, da bo področje raziskala, da bo lahko pomagala ne le sebi, ampak tudi drugim iz nevidnih okov nekemičnih odvisnosti. Tako že več kot trideset let pomaga ljudem, ki se nanjo obrnejo v zelo globokih stiskah, ko so že na robu ali ko so že na koncu z močmi in voljo do življenja. V ta namen je napisala že 9 knjig, s katerimi si ljudje lahko pomagajo, odkrijejo, kje imajo težavo in lažje poiščejo pomoč. Kajti ko gre za zasvojenost, sami ne bodo zmogli, potrebujejo tudi strokovno pomoč. Kdaj pa nekdo potrebuje pomoč? "Meja je tam, kjer ti z določenimi stvarmi preprosto ne moreš odnehati, ko si želiš. Žaba vedno skoči v vodo, ko je v stiski. Zasvojenost je bolezen možganov - vedenje se avtomatizira, človek ponavlja določene vzorce vedenja in izgubi del lastne izbire, kontrole nad tem. Torej ko človek zaradi zasvojenosti že ima posledice, zaveda se, da ima posledice, rad bi prenehal, pa ne more. Tedaj nujno potrebuje strokovno pomoč," je navedla psihoterapevtka.

"Velikokrat ljudje poiščejo pomoč zaradi zasvojenosti s to ali ono snovjo ali gre za nekemične odvisnosti, zatem pa se v terapiji izkaže, da je v ozadju nekaj drugega, da ni težava samo zasvojenost. Od travm, ki jih je neka oseba doživela v otroštvu, velikokrat so v ozadju tudi spolne zlorabe. Tega je tudi pri nas veliko. Ne zatiskajmo si oči pred tem. Podatki v Evropski uniji kažejo, da spolno zlorabo doživi vsak peti otrok, kar je zastrašujoče. Med ljudmi, ki pridejo k meni v terapijo, pa je kar tretjina takšnih oseb," je povedala Rozmanova, ki v zavodu Sprememba v srcu s klienti dela celostno. Kajti ni dovolj, da se samo pogovarjajo, potrebno je zastaviti življenje na novo. "Celostni ali holistični pristop pomeni, da se v našem terapevtskem programu posvečamo se poleg psihičnim tudi telesnim, odnosnim in duhovnim dimenzijam okrevanja," je opisala.

Zato je v zavodu tudi telovadnica z utežmi. Ljudje se morajo krepiti na vseh področjih, kajti ko nekdo "psihično" upada, upada tudi telesno. Toda, kje začeti? Kako spoznati, da imamo problem? Postavila sem ji vprašanje, kako sploh ugotovimo, ali ima recimo naš otrok težavo s telefonom?

"Vzemite mu telefon za teden dni, pa boste hitro ugotovili, ali ima težavo ali ne," je bila hitra z odgovorom. Torej ne odvzem za nekaj ur ali za en dan, ampak kar teden dni. Odgovor mi je dal misliti, kajti tudi zase ne vem, ali bi zdržala brez telefona za en teden recimo v času dopusta, ko ga tudi za službo ne potrebujem. Kaj pa vi?