Otroška srčna kirurgija po dolgih letih kalvarije – kje smo?

Mimo tega, kar se je dogajalo na otroški srčni kirurgiji, ne moremo in tudi ne smemo. Smrti otrok, za katere so strokovni nadzori pokazali, da bi se jih dalo preprečiti, so se zgodile. To je dejstvo. Ko je doc. dr. Marko Pokorn aprila letos predstavil izsledke strokovnega nadzora o smrti dveh dojenčkov s hudo prirojeno srčno napako, je dejal: "Nihče od nas, zdravstvenih delavcev, ni šel študirat, da bi mu pri delu umirali otroci. Za nas so to hude izkušnje. Ne moremo si predstavljati, kako hude so za starše. A tudi mi smo kot starši in zdravstveni delavci prizadeti. Zato smo nekako odrešeni, da je nadzor potrdil, da smo delali po načelih medicinske stroke, da so bile odločitve pravočasne in pravilne." V Popkastu smo ga vprašali, kako pomembni zanj so bili izsledki strokovnega nadzora? In kako pomembno je, da strokovne nadzore opravljajo tuji neodvisni strokovnjaki?

Za 24ur Fokus smo pripravili obširno reportažo o tem, kako teče program otroške srčne kirurgije. Bili smo na Oddelku za kardiologijo v Ljubljani, spremljali smo kompleksno operacijo, posneli smo enoto intenzivne terapije, govorili smo z zaposlenimi. In zdi se, da si čisto vsi prizadevajo za strokovno, varno obravnavo otrok, za prijazne odnose. Kako težko je bilo po dolgoletni kalvariji vzpostaviti takšno okolje?

 Septembra lani je vodenje programa zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana prevzel Janez Vodiškar. Že pred leti je delal v UKC Ljubljana pa potem zaradi slabih odnosov odšel. Kako so ga dobili nazaj, prepričali, da prevzame ta program, ki je bil tik pred tem, da ugasne?

Preživetje otrok s prirojeno srčno napako je bistveno bolje, večje kot pred nekaj desetletji. Ogromen napredek medicine se je zgodil na tem področju. So pa kljub temu nekatere prirojene srčne napake tako hude, da otrok umre. Koliko otrok se na leto rodi pri nas s srčno napako? Koliko jih pozdravijo oziroma jih doživi odraslost? Kako živijo? Koliko imajo omejitev kasneje v življenju?

Za nadaljevanje programa je ključen kader. Koliko kardiokirurgov se v tujini uči operirati otroško srce? In zakaj je delo z otroki najlepše, če je človek za takšno delo ustvarjen?

O preteklosti pa doc. dr. Pokorn takole: "Kar je bilo, je bilo. Tega se ne da popraviti. Lahko pa se iz napak in praks, ki se niso obnesle, naučimo, da tega ne bi več ponavljali."