Vlada je konec tedna potrdila sveženj zakonov o zdravju živali, kmetijstvu, o hrani ter o varni hrani in krmi. Zakonski paket je po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić prelomnica, saj da z njim prvič celovito urejamo naš prehranski sistem kot nacionalno strateško vprašanje.
V Popkastu je predstavila glavne novosti zakonskega paketa. Poudarila je, da je cilj teh zakonov postaviti slovenskega kmeta v ospredje in zagotoviti varno prehransko verigo za potrošnike.
Kot je pojasnila, so pri pripravi zakonov upoštevali dolgoletne izzive, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, k sodelovanju pa da so povabili kmetijske organizacije, nevladne organizacije, potrošnike in strokovnjake. "Zakon o kmetijstvu je bil že tolikokrat spremenjen, da je bilo besedilo praktično že neberljivo," je dejala in dodala, da je bil to glavni razlog za pripravo novega zakona.
Da je treba to področje urediti, je po besedah ministrice pokazala tudi javna razprava. Dodala je, da so pri usklajevanju upoštevali do 80 odstotkov pripomb. Ena od pobud je bila tudi uvedba slovenske zastavice za označevanje slovenskih proizvodov, s čimer bi potrošniki lažje prepoznali domače izdelke.
Kmetijske škode v zadnjih 20 letih za milijardo evrov
Ena od stvari, ki močno vpliva na kmetijstvo in prehransko varnost, so podnebne spremembe. Ministrica opozarja, da ekstremne vremenske razmere postajajo stalnica in ne več izjema. V zadnjih 20 letih je škoda zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov (suša, pozeba, toča, vetrolom ...) dosegla skoraj milijardo evrov, kar kaže na resnost situacije.
Zakonodaja zato prvič opredeljuje trajnostno kmetijstvo in celostno obravnava podnebne ter okoljske izzive. Po ministričinih besedah zakonodaja spodbuja ekološko kmetijstvo in povezovanje sektorjev z znanostjo ter inovacijami. Pri prilagajanju na podnebne spremembe pa bosta, kot pravi, v veliko pomoč umetna inteligenca in digitalizacija kmetijstva.
'V desetih letih smo izgubili prehransko varnost za občino v velikosti Izole'
Ko govorimo o prehranski varnosti, potrošniki najprej pomislimo na tisto, kar vidimo na koncu na tržnici oziroma na trgovskih policah. Torej, na varnost hrane, ki jo vsakodnevno uživamo. V zadnjih letih so precej prahu dvigovali številni odpoklici pošiljk sadja in zelenjave zaradi prisotnosti pesticidov in drugih škodljivih snovi. Ali pa izjemno slabi pogoji vzreje živali, predvsem kokoši in prašičev. Na vprašanje, ali je nadzor dovolj učinkovit in ali se je stanje izboljšalo, je ministrica poudarila, da Uprava za varno hrano opravlja dobro delo pri nadzoru živil, da pa vedno obstaja prostor za izboljšave.

Potrošnikom svetuje, naj kupujejo lokalno pridelano hrano od preverjenih kmetov in naj bodo pozorni na certifikate kakovosti. "Analize zadnjih šestih mesecev kažejo, da se je ponovno dvignilo zaupanje našega slovenskega potrošnika v slovensko hrano," je dejala in dodala, da je pri tem ozaveščanje ključno.
Za zagotavljanje prehranske varnosti pa je ključna tudi zdrava rodovitna zemlja. Čalušićeva je opozorila, da Slovenija letno izgubi približno 800 hektarjev kmetijskih zemljišč. "V desetih letih smo izgubili prehransko varnost za občino Izola," je dejala in ob tem pozvala k skupnemu prizadevanju za ohranitev teh zemljišč.
Pojasnila je, da so skozi zakonodajo poskušali implementirati trajno varovana kmetijska zemljišča, a da usklajevanje z lokalnimi skupnostmi še poteka. Država ima v lasti le okoli 20 odstotkov kmetijskih zemljišč, zato je po njenih besedah pomembno najti rešitve za zaščito tudi zasebnih zemljišč.
Delež mladih prevzemnikov kmetij le okoli štiriodstoten
Eden od ključnih izzivov kmetijstva je tudi generacijska prenova. Delež mladih prevzemnikov kmetij je okoli štiri odstotke, je dejala ministrica. Prepričana je, da bi se za kmetovanje odločilo več mladih, a je treba ustvariti spodbudno okolje za mlade, predvsem z dostopom do zemlje in finančnih sredstev. "Moramo jim dati priložnost, ne pa, ko imamo možnost nekaj spremeniti, tradicionalno ostati na tistem mestu," je dejala ministrica.
Ministrica pričakuje sprejetje zakonodajnega paketa v državnem zboru do oktobra, nova zakonodaja pa bi lahko začela veljati sredi novembra. Verjame, da do zapletov ne bo prišlo, saj so bila ključna vprašanja usklajena.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v priloženem POPKASTU.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.