POPKAST

'Vsako leto izgubimo 800 hektarjev rodovitne zemlje'

Ljubljana, 22. 06. 2025 09.59 | Posodobljeno pred 13 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

"V desetih letih smo izgubili prehransko varnost za občino v velikosti Izole," je opozorila kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je izpostavila, da Slovenija vsako leto izgubi 800 hektarjev rodovitne zemlje. Kako namerava država poskrbeti za zaščito kmetijskih zemljišč, semen, pridelkov, živali in nenazadnje hrane, ki jo uživamo vsi? O tem, zakaj je prehranska varnost strateškega pomena in kako jo bomo dosegli, smo se z ministrico pogovarjali v Popkastu.

Vlada je konec tedna potrdila sveženj zakonov o zdravju živali, kmetijstvu, o hrani ter o varni hrani in krmi. Zakonski paket je po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić prelomnica, saj da z njim prvič celovito urejamo naš prehranski sistem kot nacionalno strateško vprašanje.  

V Popkastu je predstavila glavne novosti zakonskega paketa. Poudarila je, da je cilj teh zakonov postaviti slovenskega kmeta v ospredje in zagotoviti varno prehransko verigo za potrošnike.

Kot je pojasnila, so pri pripravi zakonov upoštevali dolgoletne izzive, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, k sodelovanju pa da so povabili kmetijske organizacije, nevladne organizacije, potrošnike in strokovnjake. "Zakon o kmetijstvu je bil že tolikokrat spremenjen, da je bilo besedilo praktično že neberljivo," je dejala in dodala, da je bil to glavni razlog za pripravo novega zakona.

Da je treba to področje urediti, je po besedah ministrice pokazala tudi javna razprava. Dodala je, da so pri usklajevanju upoštevali do 80 odstotkov pripomb. Ena od pobud je bila tudi uvedba slovenske zastavice za označevanje slovenskih proizvodov, s čimer bi potrošniki lažje prepoznali domače izdelke. 

Kmetijske škode v zadnjih 20 letih za milijardo evrov

Ena od stvari, ki močno vpliva na kmetijstvo in prehransko varnost, so podnebne spremembe. Ministrica opozarja, da ekstremne vremenske razmere postajajo stalnica in ne več izjema. V zadnjih 20 letih je škoda zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov (suša, pozeba, toča, vetrolom ...) dosegla skoraj milijardo evrov, kar kaže na resnost situacije.

Zakonodaja zato prvič opredeljuje trajnostno kmetijstvo in celostno obravnava podnebne ter okoljske izzive. Po ministričinih besedah zakonodaja spodbuja ekološko kmetijstvo in povezovanje sektorjev z znanostjo ter inovacijami. Pri prilagajanju na podnebne spremembe pa bosta, kot pravi, v veliko pomoč umetna inteligenca in digitalizacija kmetijstva.

'V desetih letih smo izgubili prehransko varnost za občino v velikosti Izole'

Ko govorimo o prehranski varnosti, potrošniki najprej pomislimo na tisto, kar vidimo na koncu na tržnici oziroma na trgovskih policah. Torej, na varnost hrane, ki jo vsakodnevno uživamo. V zadnjih letih so precej prahu dvigovali številni odpoklici pošiljk sadja in zelenjave zaradi prisotnosti pesticidov in drugih škodljivih snovi. Ali pa izjemno slabi pogoji vzreje živali, predvsem kokoši in prašičev. Na vprašanje, ali je nadzor dovolj učinkovit in ali se je stanje izboljšalo, je ministrica poudarila, da Uprava za varno hrano opravlja dobro delo pri nadzoru živil, da pa vedno obstaja prostor za izboljšave. 

Popkast s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić
Popkast s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić FOTO: Aljoša Kravanja

Potrošnikom svetuje, naj kupujejo lokalno pridelano hrano od preverjenih kmetov in naj bodo pozorni na certifikate kakovosti. "Analize zadnjih šestih mesecev kažejo, da se je ponovno dvignilo zaupanje našega slovenskega potrošnika v slovensko hrano," je dejala in dodala, da je pri tem ozaveščanje ključno.

Za zagotavljanje prehranske varnosti pa je ključna tudi zdrava rodovitna zemlja. Čalušićeva je opozorila, da Slovenija letno izgubi približno 800 hektarjev kmetijskih zemljišč. "V desetih letih smo izgubili prehransko varnost za občino Izola," je dejala in ob tem pozvala k skupnemu prizadevanju za ohranitev teh zemljišč.

Pojasnila je, da so skozi zakonodajo poskušali implementirati trajno varovana kmetijska zemljišča, a da usklajevanje z lokalnimi skupnostmi še poteka. Država ima v lasti le okoli 20 odstotkov kmetijskih zemljišč, zato je po njenih besedah pomembno najti rešitve za zaščito tudi zasebnih zemljišč.

Delež mladih prevzemnikov kmetij le okoli štiriodstoten

Eden od ključnih izzivov kmetijstva je tudi generacijska prenova. Delež mladih prevzemnikov kmetij je okoli štiri odstotke, je dejala ministrica. Prepričana je, da bi se za kmetovanje odločilo več mladih, a je treba ustvariti spodbudno okolje za mlade, predvsem z dostopom do zemlje in finančnih sredstev. "Moramo jim dati priložnost, ne pa, ko imamo možnost nekaj spremeniti, tradicionalno ostati na tistem mestu," je dejala ministrica.

Ministrica pričakuje sprejetje zakonodajnega paketa v državnem zboru do oktobra, nova zakonodaja pa bi lahko začela veljati sredi novembra. Verjame, da do zapletov ne bo prišlo, saj so bila ključna vprašanja usklajena. 

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v priloženem POPKASTU.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
KOMENTARJI (118)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Vselepo
22. 06. 2025 21.59
+1
Ali kot ministrica ve kaj dela, verjetno je siroko razglexana v kmetijstvo, da to lahko vodi, ali še ena Golobova figura v prazno na šahovnici....
Primula22
22. 06. 2025 21.40
+1
Z vsako novo vlado bo manj rodovitne zemlje, ker si morajo veljaki postaviti hiše....
spermi?
22. 06. 2025 20.26
+1
Ne oravnovešeni Slovenski politiki to delajo .
Klepec666
22. 06. 2025 20.16
prvovrstna zemljišča spreminjamo v Hoferje, Lidle in ostalo sranje.
Betuul
22. 06. 2025 19.45
Že pd vojne do sem smo zgubil reko trst gorico! Pol piranski zaliv! Pol zemljoDragonja kjer je Jošo Joras in zdaj še do1000hektarjev najkvalitetnejše rodovitne zemle! Kje so vaške straže, samo s puškam pa stražit drugač bo po slo zemli
Betuul
22. 06. 2025 19.18
+2
Zakaj ne smemo goloba pa janšeta komentirati! V tem dualu gre tudi za hektarje zemlje! Kajti Iran ima najkvalitetnejši žafran; ki se uporablja v zdravstvene namene.! Od kod ga bomo pol dobil če gs bodo zda uničle??
123soba
22. 06. 2025 18.59
+0
Bom napisal še enkrat, ker nekateri odgovarjate da nekaterih kmetov ni lenih. Npr v naši vasi je bilo 10 kmetov, ostal je samo še eden, star je okoli 50 let. Njive so se je spremenile v travnik, živine nima, travnik kosi kmet iz druge vasi. Njemu se nič ne splača. Ima kokoši in prodaja jajca, prodaja drva... Ostali kmetje so pomrli, mladina se s kmetovanjem ne ukvarja. Torej zemljo in mehanizacijo imajo, nočejo pa delati, ker kmetje pa že ne bojo. Glede mene pa ne skrbite sem zagrizen vrtičkar in nisem odvisen od kmetov....
BBcc
22. 06. 2025 19.42
+2
Če ne hodiš nič v trgovino potem same pohvale.
BBcc
22. 06. 2025 18.41
+6
V Avstriji je drugi najbolj priljubljen poklic kmet. Le zakaj. Pri nas pa 4% mladih prevzemnikov. To ti pove vse.
BBcc
22. 06. 2025 18.21
+4
Koliko denarja, toliko glasbe. Zato ni mladih, ker trgovec veliko več zasluži z artikli na polici kot pa kmet. Zato ni kmetov. To je srž problema. Ker se ne izplača.
bandit1
22. 06. 2025 18.19
+2
Ti veš da banane, krompir, solata.....itd rastejo v Šparu, Lidlu, Eurospinu ....Krave se pasejo v trgovinah in pakirajio mleko same. Škoda ker so vici o umetnih blondinkah resnični.
Betuul
22. 06. 2025 18.46
+2
In pol greš k tisti steni,ki da denarček!; je rekel mamici sin ko so šli iz vrtca domov
inside1
22. 06. 2025 18.16
+3
Pri nas je kmet nepotreben, samo breme drzave in za levico kulak kot vcasih. Za njih je bolj ugoden uvoz slabe hrane iz tujine ima tudi drzava vec od tega....
Spijuniro Golubiro
22. 06. 2025 18.10
+4
Sm prebral 800 hekerjev 🤣🤣
Betuul
22. 06. 2025 18.08
+3
Vsako leto izgubimo kvalitetna zljišča; zaradi tega ker tam gradijo ceste, CO jarke, zidajo box bloke itd! Vglavnem napad na 👨‍🌾kmeta in 🚜kmetovanje in posledično na dober slo 🥩🍽🥬🍴v nevarnosti so poleg vsega morski 🐟🦑🦪sadeži! In🍒
Nebodijetreba
22. 06. 2025 17.52
+4
Kaj se le spreneveda! Ta vladni aparat bi kmete kar ukinil. Namesto da bi napravili vse, da bi se čim več pridelalo doma in s čim manj strupi, kmetom, sploh mladim, jemljejo voljo do te dejavnosti. Zemlje je dovolj, marsikatera ekološka panoga se da razvijati v hribovitih predelih, samo pomagati je treba. Dokler se bo državni denar delil na raznih za lase privlečenih razpisih, po vnaprej pripravljenem scenarijo, kdo se bo z njim okoristil, za pridelavo zdrave hrane v Slo ne bo prostora.
bandit1
22. 06. 2025 17.38
+5
Ma ti pa lih veš kaj je zemlja in kaj je rodovitna zemlja. Le v trgovini si jo videla, pa ne v trgovini z laki za nohte in barvo za lase.
ROMELS
22. 06. 2025 17.19
+6
Koliko kmetijskih zemljišč je uničil janković v svojih mandatih? To naj objavi ministrica,
tornadotex
22. 06. 2025 17.18
+6
Ta bi si rada nabirala točke z nekim kvazi levičarskim programom o zaščiti kmetijske zemlje....čisto sprenevedanje...še vedno so poklenili pred kapitalskimi družbami, ki iščejo lokacije...obenem pa bi ta ministrica še bolj obremenila kmete pri pridobivanju raznih dovoljenj...
proofreader
22. 06. 2025 17.08
+5
To je tista skrajna levičarka, ki je izjavila, da bi morali trgovci delati brez marž.
Patiana
22. 06. 2025 16.15
+15
Zakaj potem potrjujete take absurde, kot je nov Občinski prostorski načrt v Celju, kjer so industrijskim halam namenili njive, pašnike in travnike - sredi vasi!
miabi
22. 06. 2025 16.23
+11
Enako je v Kranju, pa najbrž še kje, žal.
mzz66
22. 06. 2025 16.04
+14
Sploh pa tačlanek opeva samo eno stran. To je stran te nesposobne vlade. Vprašajte kmete, kaj si mislijo o tem zakonu.