'Prebiliču so se napovedi, s kom bo sodeloval in s kom ne, vrnile kot bumerang'

Razlika med vodilnima strankama se je skoraj prepolovila. Če bi bile volitve danes, bi največ volivcev prepričala SDS Janeza Janše. Podpira jo vsak peti vprašani, medtem ko Svoboda Roberta Goloba beleži dobre tri odstotne točke nižjo javno podporo. Politolog z ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Marinko Banjac opominja, da sta se Janševa SDS in Golobova GS na političnem prizorišču vzpostavila kot ključna akterja, njuna podpora na javnomnenjskih lestvicah pa kaže, da je slovensko politično telo izjemno razdeljeno. "Veliko volivcev se odloča na podlagi tega, kdo ima največ možnosti za zmago," pravi Banjac, ki hkrati pričakuje tudi predvolilne manevre oziroma razmisleke o tem, "kdo so tisti, s katerima bosta ta hegemona šla v potencialno koalicijo".

V tej luči zaznava Demokrate Anžeta Logarja, prepričan je, da ta politični projekt ni alternativa Janši, ampak Janšev potencialni sopotnik. "Logar jemlje predvsem iz bazena volivcev, ki so bolj ali manj neopredeljeni, dovolj prožni, da gredo mogoče malo na levo, mogoče malo na desno," sogovornik analizira bazen, iz katerega da bi Logar lahko jemal. Dodaja, da je tu še NSi, ki se po njegovem zaveda nevarnosti, da bi tudi njih Logar lahko nekoliko ošibil. V tem kontekstu razume poskus utrjevanja pozicije oziroma predvolilno povezovanje s SLS in stranko Fokus.

Stranke na levi sredini medtem vse težje razmišljajo strateško o tem, kako naprej. Bolj ali manj zgolj capljajo za dogajanjem, je prepričan Banjac, ki meni, da je v tej luči razumeti tudi nesposobnost dogovora med akterji na levi. Meni, da je sicer jasno, "da je treba upoštevati interese posameznih političnih strank, da na volitvah dosežejo določen odstotek podpore, vendar bi morali hkrati potekati tudi izjemno poglobljeni skupni premisleki o tem, kako in kam naprej".

Primer evroposlanca Prebiliča, ki dosega zelo nizke javnomnenjske številke, komentira takole: "Sam je verjetno pričakoval vse prej kot to realnost, ki se zdaj odslikava v meritvah javnega mnenja." V tem smislu Banjac razume Prebiličevo vabilo šestim strankarskim predsednikom na politično kavo, "saj je moral na razmere nekako odreagirati". Po zadržanih odzivih in tudi košaricah pa meni, da se mu je maščevalo prehitro napovedovanje in omejevanje, s kom bo oziroma s kom po volitvah ne bo sodeloval.

Ali lahko dogajanje okoli ljubljanskega župana Zorana Jankovića, očitki o domnevni zlorabi položaja v več primerih, škoduje Golobu, sicer tesnemu političnemu zavezniku? Banjac meni, da čeprav se verjetno velik del volivcev zaveda, da povezava med županom Ljubljane in predsednikom vlade obstaja, so te povezave precej "rahle, in sicer v smislu, da bi ljudje kaznovali predsednika vlade za nekaj, kar je, česar je obtožen župan Ljubljane".

Sogovornik sicer ob koncu leta pravi, da nas bo lahko predvolilna kampanja presenetila. "Če smo mislili še nedavno, da bo v ospredju vprašanje Izraela in Gaze, je to vse bolj v zatišju," ilustrira, kako hitro teme izginjajo z radarjev. "Politična sfera je izjemno intenzivna in izjemno fluidna," opominja in pravi, da bo tako vse do marčevskih volitev. Hkrati pa ostaja prepričan, da bo ključna interpretacija dela te vlade. Meni sicer, da ob koncu mandata Golobova zasedba daje drugačno podobo: "Manj je nekih napetosti in trenj, vsaj navzven, kar posledično pomeni, da dajejo zdaj v finišu, v ciljni ravnini drugačen vtis, kot so ga dajali na začetku."

Več o povezanosti SDS in NSi, zavezništvu Levica in Vesna, pobudah za spremembo volilnih pravil igre, tj. kaj je realno in kaj ne, pa preobratih v primeru tragične smrti Aleša Šutarja, najdete v celotni epizodi tokratnega Popkasta.