O tem smo se pogovarjali z ravnateljem Gimnazije Šentvid Jako Erkerjem in klinično psihologinjo, ki vodi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Matejo Hudoklin.
Ne zamudite novih življenjskih zgodb v seriji Gospod profesor. Nova epizoda vsak četrtek na Voyo.
Šola ni vedno bolj zahtevna, so pa dijaki pogosto preobremenjeni s pritiski okolice, obšolskimi dejavnosti in tudi družabnimi omrežji
Nekateri dijaki so zelo ambiciozni, drugi manj, je pa naloga šole, da razbremeni tiste, ki si nalagajo preveč in spodbudi tiste, ki imajo premalo volje, pravi ravnatelj Gimnazije Šentvid Jaka Erker. Vsebinsko gledano šola oziroma učni program ni bolj zahtevna, meni, so pa lahko obremenjujoči pritiski okolice in staršev ter številne obšolske dejavnosti, ki jih danes obiskujejo mladi.
Utrujajo jih tudi Instagram, Facebook, Tiktok ... Ankete med dijaki kažejo, da je časovna dimenzija prostega časa, namenjenega družbenim omrežjem, bistveno prevelika. Pred 10 leti je bilo to nekaj minut, danes se šteje v urah ali celo desetinah ur. Tudi te vsebine jih absolutno utrujajo, je prepričan ravnatelj.
Pričakovanja staršev so lahko zelo hud pritisk
Starši igrajo izjemno pomembno vlogo, večina mladostnikov želi staršem ugoditi, nekateri s svojim uspehom celo rešujejo težave svojih staršev, pravi Jaka Erker. To breme je lahko tako za nekatere otroke preveliko. Pogosto pa imajo otroci tudi prevelika pričakovanja sami do sebe, saj danes rezultati ogromno štejejo, zbirajo se točke za nadaljnje šolanje in za marsikoga je lahko to precej velik izziv. Pretiran perfekcionizem je lahko dejavnik tveganja za razvoj različnih stisk, saj se mladostniki šele opremljajo z mehanizmi za boj z ovirami in pritiski, razlaga Mateja Hudoklin.
Mladi, ki so perfekcionisti, naj bodo do sebe bolj prizanesljivi, pravi. Jaka Erker pa, da je uspeh to, da dosežeš največ, kar zmoreš, kar pa ni nujno vedno odlična ocena. Zadovoljstvo pride z vloženim delom, zato se je treba truditi, je prepričan. Pomembno pa je, da znajo mladi v sadovih tega dela tudi uživati in se razbremeniti.
Tudi starši se morajo zavedati, da je šola le del življenjske opreme, pravi psihologinja. Zato je pomembno, da negujejo predvsem odnose znotraj družine. Če starši negujejo zgolj rezultate, namreč zanemarijo velik del osebnosti otroka, kar pa zagotovo ni v korist nikomur.
V ozadju težav v šoli pogosto tudi druge težave, čakalne dobe za klinične psihologe in pedopsihiatre odločno predolge
V zadnjih 15 ali 20 letih se število otrok s stiskami, povezanimi z obremenitvami v šoli, bistveno ne povečuje, je pa teh stisk več kot na primer pred 30 ali 40 leti, pravi Mateja Hudoklin. Približno polovica otrok, ki pridejo po pomoč v Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ima napotnico prav zaradi težav v šoli. Pogosto se izkaže, da so v ozadju tudi druge težave. Hujše stiske se kažejo s čustveno-razpoloženjskimi težavami, vedenjskimi odkloni, anksioznostjo, depresijo, tudi zlorabo substanc, ki lahko kasneje vodijo v odvisnost.
Do pomoči sicer pride le kakšnih 20 odstotkov otrok in mladostnikov, ki se znajdejo v najrazličnejših stiskah, večina pa zaradi slabe dostopnosti ne. Čakalna doba za kliničnega psihologa je od osem do devet mesecev, za pedopsihiatra pa leto. To je nedopustno dolgo, pravi psihologinja. In to je tudi eden od razlogov, da je vedno več hujših oblik težav pri mladih. Pri otrocih, ki niso bili dovolj hitro obravnavani, lahko namreč učne težave pogosto množijo še druge čustvene težave.
Več pa v pogovoru.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.