Dve tretjini anketiranih dijakov o tem prej še ni spregovorilo
Tretjina dijakov, ki so bili deležni spolnega nasilja, je spregovorila z vsaj eno osebo, najpogosteje s prijateljem ali družinskim članom. Dve tretjini pa o tem nista spregovorili z nikomer. Med razlogi za molk so navedli strah, sram, krivdo. Najpogosteje so se dijaki s spolnim nasiljem srečali v prostem času, na drugem mestu pa je šola. Najpogosteje je šlo za verbalno nasilje.
Ob tem Živa Dokl, varuhinja dijakovih pravic pri Dijaški organizaciji Slovenije, opozarja na preveliko toleranco do vrstniškega nasilja nasploh: "Bullying je kakršnokoli nasilje, ki se izvaja in je smešno enemu ali več ljudem, prizadene pa le eno osebo. Gre za neprimerne besede, poglede, fizično nasilje, od odrivanja, porivanja in vse to je treba sankcionirati."
Dijaki in dijakinje, ki so doživeli spolno nadlegovanje, se lahko med drugim obrnejo na Varuha dijakovih pravic pri Dijaški organizaciji Slovenije. Študenti in študentke Univerze v Ljubljani, ki so doživeli spolno nadlegovanje, se lahko med drugim obrnejo na zaupno osebo na fakulteti.
Tonja Jerele: Grozljive ugotovitve, ki pa glede na družbene razmere ne presenečajo
Tonja Jerele, koordinatorica raziskovalne skupine Rezistenca, ki opozarja na problem spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru, pravi, da je odstotek dijakov, ki so se že srečali s spolnim nasiljem, grozljiv. A jo po drugi strani ne preseneča. "Ker se o tem ne pogovarjamo, ne učimo mladih o telesni integriteti, o postavljanju mej. V naši raziskavi smo videli, da študentke in študenti nekaterih oblik spolnega nadlegovanja sploh ne prepoznajo. To so večinoma verbalne oblike."
Na VOYU se nadaljuje serija Gospod profesor. V eni od epizod učiteljica Klavdija razkrije, da jo je na Mednarodni gimnaziji, od koder je odšla, spolno nadlegoval ravnatelj. Kako se je razpletlo?
O spolnem nadlegovanju je težko spregovoriti
Študentje in študentke, ki so doživeli spolno nadlegovanje, se večinoma ne obračajo na institucije, ugotavlja raziskava Rezistenca. Na fakulteto se jih je na primer obrnilo manj kot dva odstotka. To kaže, da v institucijah nismo ustvarili klime, kjer bi žrtve lahko spregovorile, saj na koncu večino posledic še vedno nosi žrtev. "Ker je nam odraslim neprijetno, nam je neprijetno govoriti o tem, da se spolno nasilje in spolno nadlegovanje dogaja, da se dogaja našim otrokom in da ga ne izvajajo neki čudni strici, ki pridejo iz teme, ampak da so to ljudje, ki jih mi poznamo, pogosto celo naši družinski člani. Tudi pri nas se na fakulteti dogaja nekaj, čemur rečemo neko splošno seksistično obnašanje, neprimerne šale in to se tudi reproducira, če je dovoljeno v neki taki instituciji, potem je pač dovoljeno," pravi Tonja Jerele.
Več pa v pogovoru s sogovornicama v Popkastu.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.