'Šlo mi je na jok: rajska plaža, obala pa neverjetno polna smeti'

Letošnja tema dneva oceanov je 'Planet Ocean'. Že angleško-šrilanški pisatelj Arthur C. Clarke je namreč zapisal: "Kako neprimerno je, da temu planetu pravimo Zemlja, ko pa je več kot očitno Ocean." Svetovni oceani in morja namreč prekrivajo več kot 70 odstotkov našega planeta in vsebujejo okoli 97 odstotkov vse vode na Zemlji. Posledično so morja in oceani dom številnim (rastlinskim in živalskim) vrstam. Število morskih vrst namreč močno prekaša število tistih, ki živijo na kopnem. Po nekaterih ocenah kar 94 odstotkov živih bitij na svetu živi v oceanih in morjih. Oceanografi pa navajajo, da je bilo doslej raziskanih le okoli 10 odstotkov svetovnih oceanov. 

Oceani so pomembni tudi zato, ker pomagajo uravnavati naše podnebje. Od oceanov smo odvisni vsi, ne glede na to, ali živimo ob obali ali globoko v notranjosti celine. Na žalost pa smo v zadnjih desetletjih močno onesnažili naša morja in oceane, predvsem s plastiko. Vsako leto v oceanih pristane okoli 6,4 milijona ton plastike. To je toliko kot približno 40 povprečno velikih tovornih ladij. Posledice na živalih, ki so odvisne od oceanov, so katastrofalne. Po nekaterih ocenah okoli milijon morskih ptic in 100.000 morskih sesalcev vsako leto umre zaradi zaužitja plastike.

Iz morja potegnili od plastenk in ribolovne opreme do denarnic, prenosnikov in celo avtomobile

Smeti v in ob morju predstavljajo vse resnejši okoljski problem tudi v naši deželi, zato je minulo nedeljo že drugič zapored med Koprom in Izolo potekala naravovarstvena čistilna akcija Skupaj za našo obalo, ki jo je organiziralo obalno društvo Naredi nekaj za naravo (NNN) v sodelovanju z WWF Adria in Rio Mare. Kljub prvotno slabši vremenski napovedi, se je akciji pridružilo več kot sto ljudi, med njimi tudi veliko otrok, ki so smeti pobirali med sprehajanjem, supanjem ali potapljanjem. "Supanje se je izkazalo ne le kot odlična vadba, ker si v odličnem okolju, ampak lahko na supu s seboj prenašaš tudi 50 do 60 kilogramov odpadkov," je v Popkastu pojasnil Miha Vivoda, ustanovitelj društva NNN. 

Tudi letos so tako kot lani iz morja odstranili skoraj tono odpadkov. "V priobalnem pasu so to še vedno najpogosteje plastenke in pločevinke, kar je nekako klasičen opomnik, da radi preživljamo čas v naravi in ob morju, pozabimo pa na tisto dobro prakso, ki jo imamo v gorah – kar si prinesel, tudi sam odnesi. Ta kultura mora priti še malo nižje, na nič nadmorske višine. Nekaj je tudi ribolovne opreme, ki konča na obrežjih, pod morsko gladino. Najdemo pa vse, od kozarcev do avtomobilov, koles, motorjev, denarnic, prenosnikov in podobno," je naštel Vivoda. 

'Turkizno modro morje, bel pesek ... Obala pa neverjetno polna smeti'

Več kot 400 čevljev pa je lani Nika Veger z družino v nekaj urah nabrala na samotni plaži na majhnem hrvaškem otoku. "To so verjetno čevlji, ki jih ljudje pozabijo na plaži ali pa jim z bark padejo v morje," je dejala znana blogerka, ki sicer skuša živeti po čim bolj trajnostnih načelih in o tem ozavešča tudi svoje bralce. 

"Dopustovali smo na enem takem samotnem otoku, na njem ni ničesar, ni trgovine, so zgolj vikendi domačinov. Tako da smo bili na otoku praktično sami in tam je bila ena rajska plaža. Turkizno modro morje, bel pesek ... Obala pa neverjetno polna smeti. Ko sem to videla, mi je šlo na jok. Nisem si mogla predstavljati, kako je možno, da je obala čisto povsem prekrita z odpadki. In potem smo avtomatsko to začeli pobirati, vsak dan malo v vrečo. In na koncu smo ugotovili, da nam vsega niti ne bo uspelo počistiti," je dejala.

Okoli 85 odstotkov plastike v oceane pride s kopnega

Večina odpadkov se v morjih sicer ne znajde zato, ker bi jih tja odlagali neposredno, pač pa zato, ker jih odvržemo na kopnem, nato pa pristanejo v rekah, ki se na koncu iztekajo v morja. Po ocenah znanstvenikov je namreč okoli 80 do 85 odstotkov plastike v oceanih tja prišlo s kopnega. 

A odpadki, ki jih vidimo plavati na površju morja, so le vrh ledene gore. Za vsak kos plastike, ki ga vidimo na površju, je precej več odpadkov v globinah oziroma na morskem dnu. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko s takšnim tempom onesnaževanja do leta 2050 teža plastičnih odpadkov v oceanih presegla celotno težo rib, ki plavajo v njih. Razlog, da se količina plastike v morjih nenehno povečuje, tiči tudi v tem, da se plastika zelo počasi razkraja. Denimo en navaden plastični kozarec, ki ga uporabimo le enkrat, za razgradnjo potrebuje kar 80 let. 

"Če ne storimo ničesar, se bo količina odpadkov do leta 2060 potrojila. Plastični odpadki so časovna bomba, hkrati pa predstavljajo nadlogo že danes," je nedavno opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pozval k sprejetju zgodovinskega globalnega dogovora proti onesnaževanju s plastiko. Med prvimi cilji morata biti po Macronovih besedah zmanjšanje proizvodnje plastike na osnovi fosilnih goriv in čimprejšnja prepoved uporabe izdelkov, kot je plastika za enkratno uporabo, ki je z vidika onesnaževanja najbolj problematična.

Sredozemsko morje se segreva hitreje od globalnega povprečja

Kot so ob dnevu oceanov opozorili v Svetovnem skladu za naravo (WWF), se Sredozemsko morje segreva za 20 odstotkov hitreje od globalnega povprečja. To pa ima lahko resne posledice na stanje biotske raznovrstnosti naših voda. 

"Zagotovo imamo očitne spremembe. Kot supar opažam ribe, ki jih prej nikoli nisem videl. Tukaj imamo zdaj fluorescentno modre, zelene ribe. Kar me veseli, ko vidim tako ribo, po drugi strani pa me zaskrbi, ker vemo, da ko pride neka vrsta v okolje, kjer nima naravnega sovražnika, se poruši določen ekosistem. Imamo rebrače, ki so nove meduzice v tem okolju, v nekaj letih so preplavile naše morje do te mere, da lokalci ne hodijo več plavat," opaža Vivoda. 

Sicer pa je vse bolj pereč problem tudi mikroplastika, ki se nahaja že praktično povsod v okolju. "Jadransko morje sodi med najbolj ogrožena morja, k čemur pripomorejo poleg podnebnih sprememb tudi prekomeren ribolov, onesnaževanje s kopnega, pomorski promet in navtični turizem. Kar 95 odstotkov odpadkov v morju in na plažah Jadranskega morja predstavlja plastika in ga tako uvršča na vrh lestvice onesnaženosti z mikroplastiko v Evropi," je opozorila Petra Boić Petrač iz regionalne veje Svetovnega sklada za naravo WWF Adria. 

Društvo Naredi nekaj za naravo pomaga tudi pri raziskavah o prisotnosti mikroplastike v našem morju. Sodelujejo namreč z Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo pri razvoju učinkovitejše metodologije za monitoring mikroplastike v morju. "Vzorčenje mikroplastike v morju je omejeno. Z barkami, s katerimi danes vzorčijo mikroplastiko, ne morejo v bližino kopališč, ne morejo v bližino školjčišč. Sup je za to popolno orodje, da te mreže za vzročenje mikroplastike vlečemo za seboj," je pojasnil Vivoda. 

Kot pravi, prvi rezultati testnega vzorčenja niso vzpodbudni. "Mikroplastika je eden večjih problemov. Predvsem zato, ker tudi kot zdravstveni delavec ugotavljam te korelacije, da bolj kot je okolje onesnaženo, več je določenih bolezni, za katere temeljnih vzrokov danes še nismo našli. Zato je res pomembno, da tukaj naredimo nek prelom," je poudaril. 

Vegerjeva, ki sicer deluje predvsem na lepotnem področju, je opozorila, da so vir onesnaževanja z mikroplastiko pogosto tudi izdelki za vsakdanjo uporabo, kot so oblačila, kozmetika in čistila. Posameznikom zato svetuje, naj čim več posegajo po izdelkih, ki so naravni ali biorazgradljivi. "Torej če bo to končalo v vodi, da se bo razgradilo na delce, ki so v naravi prisotni," je dejala. 

Celoten pogovor si lahko ogledate v videu zgoraj.