Slovenska politika v dveh blokih, za sredino ni več prostora

Sogovornika sta komentirala aktualno javnomnenjsko raziskavo Inštituta Mediana za našo medijsko hišo. Jelušič opominja na denimo "radikalizacijo v desno": "In se bojim, da bomo morali zelo resno gledati Resni.co in še katero drugo stranko. Ker na prvi pogled se zdi, da je dominantna stranka desnice SDS, ampak videli bomo, da bodo pridobivale na podpori tudi stranke, ki bodo še bolj radikalno desno poudarjale določene stvari." Kaj pa pravita o menjavi na vrhu NSi: ali jesenski odhod Mateja Tonina s čela stranke odpira vrata za novo vlado pod vodstvom Janeza Janše?

Napoved vstopa bivšega dolgoletnega kočevskega župana in trenutnega evroposlanca Vesne Prebiliča v slovensko politiko je pričakovana, pravi Uhan, ocenjuje pa, da so nepričakovane okoliščine. Ugotavlja namreč, da če je bila še pred časom na vidiku formacija tako imenovane razvojne sredine, v katero bi sodil Prebilič, danes te možnosti ni več. Kot pravi Uhan, se je slovenski politični prostor še nadalje polariziral. Čeprav Uhan Prebiliča vidi kot sredinskega politika, meni, da ne more seči onkraj leve sredine, ker da za takšno politiko prostora ni več. "Tako kot tudi Logar ne more več seči onkraj desne sredine, ker se je zelo jasno profiliral kot derivat SDS-a. Skupaj z dogodki na vrhu NSi imamo formirana dva bloka, levo in desno, vmesnega prostora za tip politike, kot sem ga opisal, pa ni," je prepričan Uhan.

Jelušič, ki jo s Prebiličem povezujejo korenine v Socialnih demokratih in tudi strokovno področje, tj. obramboslovje, ga vidi kot politika, ki bi ga kot "novi obraz" opisala le v smislu državne politike. "Občinska situacija absolutno ni te vrste (kot koalicijska vlada, op.p.). Če ti tam uspe narediti dobro koalicijo, delaš naprej in vidiš svoje rezultate. Ko si pa v vladi, rezultatov ne vidiš, mogoče šele, ko te v vladi več ni," je prepričana.

Komentirala sta tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu, po oceni Jelušič lahko veliko vlogo pri deeskalaciji nevarnosti oziroma vojaških groženj odigra Kitajska, ki je zaradi ekonomskih apetitov po njenem dejanski igralec v tem prostoru. V tem smislu bi lahko Slovenija s spodbudami Kitajski odigrala svojo vlogo, je prepričana Jelušič. Uhan ob tem poudarja: "Še nekaj lahko stori Slovenija, na prvi pogled se ne zdi veliko, pa vendarle vidimo, da besede imajo težo. Stvari je treba poimenovat s pravim imenom."

Kaj pa sogovornika pričakujeta od Natovega vrha, kjer se bodo države članice zavezale k večjemu obrambnemu trošenju, tj. 5 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. "Dosegle so soglasje, kaj bodo rekle, niso pa dosegle soglasja, kaj bodo naredile," je pravi Uhan.

Jelušič meni, da se je Slovenija skrila v špansko senco, kritična je tudi do vladnih obrambnih strategov, ki da javnosti niso transparentno povedali, da so se pogovori v zavezništvu vrteli okoli 5-ih odstotkov. V tej luči vidi tudi razburjenje njenih Socialnih demokratov in Levice.

Nekdanjo obrambno ministrico sicer skrbi, da se bo javno mnenje, ki da se je v zadnjih letih nekoliko omehčalo glede višanja izdatkov za obrambo, zdaj odzvalo negativno in bo na teh 5 odstotkov BDP reagiralo z nasprotovanjem. Pravi pa še: "Če ti hkrati zahtevaš, da članice povečajo obrambne izdatke, hkrati pa greš v nerazumljive, nepojasnjene in nepotrebne vojne, ljudje to začnejo povezovat med seboj. Ali potrebujemo povečanje obrambnih izdatkov zato, da bo nekdo vodil vojno, ki je krivična?"

To so dileme, ki jih bo morala razrešiti politika. Z gostoma smo razpravljali tudi o tem, ali je Slovenska vojska sploh sposobna absorbirati tolikšne količine denarja, pa kako realno je kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske brez koncepta naborništva. Jelušič je prepričana, da če bi hoteli uresničiti kadrovske cilje iz nedavno sprejete resolucije, brez da bi uvedli služenje vojaškega roka, ne bo šlo. "Nesposobni smo odpreti razpravo o tem, da bi morali danes biti vsi mladi ljudje obvezniki za nacionalno dolžnost," je prepričana Jelušič.