Toni Cahunek o 'novih sošolcih' s Kosova: Cilj je bil prikazati otroka, ki ni želel priti v Slovenijo

Film Novi sošolci predstavlja zgodbe priseljencev s Kosova, ki živijo v Sloveniji. A ne odraslih, temveč njihovih otrok. "Zato me je zanimalo, kaj sploh vemo o teh otrocih, s kakšnim predznanjem in s kakšnimi izzivi se soočajo. V filmu smo želeli dati glas tem otrokom," je dejal režiser filma Toni Cahunek. "Ključno nam je bilo prikazati otroka, ki ni želel priti v Slovenijo. Njega so starši sem pripeljali. On bi raje ostal na Kosovu. In kako zdaj temu otroku, ki se trudi, se uči slovenski jezik in se želi integrirati, povedati, da ni dovolj dober?"

Ena večjih težav, predstavljenih v filmu, je, da je sistem utemeljen na entuziazmu posameznih pedagogov in pedagoginj. Po Cahunkovih besedah opravljajo 'izjemno delo', saj so 'korektiv ob manku zakonodajnih spodbud'. "Šole improvizirajo, saj iščejo načine, kako se znajti, ko dobijo novega učenca s Kosova. Želeli smo predstaviti primere dobrih praks, ki jih nedvomno ne manjka. Na marsikateri šoli se izvajajo programi, ki pomagajo otrokom," je dejal. A prav omenjeni film, čeprav je izšel nedavno, že predstavlja pomembno podlago za pedagoške delavce. Po Cahunkovih besedah so se po nekaterih projekcijah nanj obrnili pedagoški delavci, rekoč: "Končno vem, zakaj to počnem."

'Šele ko se sam poskusiš naučiti albanščino, ugotoviš, kako zelo drugačen jezik je'

Čeprav se pogosto omenja integracijo, pa gre pri albansko govorečih otrocih za drugačno vrsto integracije. "Navajeni smo integracije otrok iz slovansko govorečih držav. Na območju nekdanje skupne države smo govorili jezik, ki je zelo podoben slovenščini. Albanščina to ni. Šele ko se sam poskusiš naučiti albanščino, ugotoviš, kako zelo drugačen jezik je," pravi. Ob tem pa težavo predstavlja tudi, da starši priseljenih otrok niso obiskovali šol, kot jih poznamo danes. "Hodili so v šole, ki so bile bolj dnevne sobe, v njih je bilo med 30 in 40 otrok brez svinčnikov in učbenikov. Kontekst zgodovine šolskega sistema na Kosovu mora ostati ključen pri tem razumevanju," je še dodal.

Da osvojijo znanje slovenščine do potankosti, potrebujejo sedem let. Po njegovih besedah 'efekt spužve' ne deluje, saj se po šoli vračajo v albansko govoreče okolje. Prav zaradi jezika pa se soočajo tudi s slabšim učnim uspehom. Otroci, ki so imeli na Kosovu petice, zdaj shajajo z dvojkami. "Navaditi se na nižje ocene je nekaj, kar zelo boli," je dejal.

Več o tem, kako so zadovoljni z življenjem v Sloveniji, ali ostanejo pri nas in ali sledi nadaljevanje filma, pa si poglejte v POPkastu na vrhu članka.