Aleš Zdešar je dolgoletni sodelavec JZ TNP, geolog, popotnik, avtor številnih blogov in ljubiteljski fotograf. Je strokovnjak, ki je v tokratnem popkastu spregovoril o kompleksnosti upravljanja edinega slovenskega narodnega parka. TNP je namreč območje izjemne naravne in kulturne vrednosti, hkrati pa prostor, kjer živijo ljudje in kamor vsako leto prihaja več obiskovalcev. Sogovornik v pogovoru večkrat izpostavi, da varstvo narave ni zgolj omejevanje, temveč predvsem iskanje ravnotežja med tremi ključnimi elementi: naravo, lokalnimi skupnostmi in vse bolj naraščajočim turističnim obiskom. "Mi vidimo v varstvu narave ne samo neko omejevanje, ampak cel kup izzivov in priložnosti, kako učinkovito, dobro in smiselno upravljati s prostorom, tako da je za vse dobro... To je eno tako res lepo poslanstvo."

Skozi zanimiv pogovor nam sogovornik razkrije, zakaj je tako zelo zahtevno upravljati naš edini in hkrati največji narodni park, ki sega na ozemlje kar osmih slovenskih občin, hkrati je upravljanje zahtevno tudi z vidika zelo razdrobljenega lastništva zemljišč. Območja, ki veljajo za najlepša, so hkrati tista, ki doživljajo največji pritisk, zato mora upravljavec ves čas iskati rešitve, ki ohranjajo naravo, a obiskovalcem vseeno omogočajo kakovostno izkušnjo oziroma doživetje, zaradi katerega se sploh odločajo za obisk TNP.

TNP: začetki segajo v leto 1924 (Alpski varstveni park), ustanovitev TNP leta 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, leta 2010 nov zakon in razširitev območja parka
Osrednji cilj: ohranjanje narave, krajine in kulturne dediščine
Površina: približno 840 km, kar predstavlja okoli 4 % Slovenije
Lega: Julijske Alpe, obsega območja občin Bohinj, Bovec, Kranjska Gora, Kobarid, Tolmin, Bled, Gorje, Jesenice.
Najvišja točka: Triglav (2864 m)

Kot enega največjih uspehov navaja uvedbo metodologije nosilne zmogljivosti, ki je npr. obisk Blejskega vintgarja zmanjšala na raven, ki naravi omogoča regeneracijo, obiskovalcem pa prijetnejšo izkušnjo.
Doslej je JZ TNP nosilno zmogljivost izračunal za:
- sotesko Vintgar (2.290 obiskovalcev na dan)
- korita Mostnice (880 obiskovalcev na dan za enosmerno pot oziroma 440 za dvosmerno)
- slap Savica (1.200–1.700 obiskovalcev na dan)
- slap Peričnik (1.600–2.000 obiskovalcev na dan)
- Tolminska korita (1.050 obiskovalcev na dan),
- izvir Soče (500 obiskovalcev na dan, če vstopajo pri Koči pri izviru Soče oziroma 1.500, če vstopajo z vršiške ceste)
- Pokljuško sotesko (550 obiskovalcev na dan)
- Martuljške slapove (1.300 obiskovalcev na dan za spodnji slap, 1.500 obiskovalcev na dan za spodnji in zgornji slap skupaj)
- za namen soteskanja pa še za soteski Fratarice in Predelice.
Vse ukrepe in omejitve je treba sprejemati v nenehnem sodelovanju z vsemi deležniki, hkrati pa poskrbeti za ustrezno izobraževanje in obveščanje javnosti, še dodaja sogovornik, ki je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, ali nas v prihodnosti čaka rezervacijski sistem za obisk Triglava.
Prisluhnite POPkastu z Alešem Zdešarjem.












































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.