POPKAST

Triglavski narodni park: iskanje ravnotežja v dobi množičnega turizma

Ljubljana, 21. 11. 2025 10.46 2 min branja 9

Aleš Zdešar je vodja oddelka za prostor v Strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Triglav je več kot gora, je simbol slovenstva, nacionalni ponos, žal pa tudi izredno obljuden gorski vrh. Množičen obisk pušča sledi, ki se jih ne da izbrisati. Podobno je na številnih drugih lokacijah znotraj TNP, zato se vse pogosteje omenja usmerjanje in omejevanje obiska. Je to nujen ukrep za zaščito narave ali poseg v našo svobodo gibanja? O tem z Alešem Zdešarjem, vodjo oddelka za prostor v Strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Aleš Zdešar je dolgoletni sodelavec JZ TNP, geolog, popotnik, avtor številnih blogov in ljubiteljski fotograf. Je strokovnjak, ki je v tokratnem popkastu spregovoril o kompleksnosti upravljanja edinega slovenskega narodnega parka. TNP je namreč območje izjemne naravne in kulturne vrednosti, hkrati pa prostor, kjer živijo ljudje in kamor vsako leto prihaja več obiskovalcev. Sogovornik v pogovoru večkrat izpostavi, da varstvo narave ni zgolj omejevanje, temveč predvsem iskanje ravnotežja med tremi ključnimi elementi: naravo, lokalnimi skupnostmi in vse bolj naraščajočim turističnim obiskom. "Mi vidimo v varstvu narave ne samo neko omejevanje, ampak cel kup izzivov in priložnosti, kako učinkovito, dobro in smiselno upravljati s prostorom, tako da je za vse dobro... To je eno tako res lepo poslanstvo."

Aleš Zdešar je vodja oddelka za prostor v Strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park.
Aleš Zdešar je vodja oddelka za prostor v Strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park.
FOTO: Damjan Žibert

Skozi zanimiv pogovor nam sogovornik razkrije, zakaj je tako zelo zahtevno upravljati naš edini in hkrati največji narodni park, ki sega na ozemlje kar osmih slovenskih občin, hkrati je upravljanje zahtevno tudi z vidika zelo razdrobljenega lastništva zemljišč. Območja, ki veljajo za najlepša, so hkrati tista, ki doživljajo največji pritisk, zato mora upravljavec ves čas iskati rešitve, ki ohranjajo naravo, a obiskovalcem vseeno omogočajo kakovostno izkušnjo oziroma doživetje, zaradi katerega se sploh odločajo za obisk TNP.

TNP je edini narodni park v Sloveniji in eden najstarejših v Alpah.
TNP je edini narodni park v Sloveniji in eden najstarejših v Alpah.
FOTO: Adobe Stock

TNP: začetki segajo v leto 1924 (Alpski varstveni park), ustanovitev TNP leta 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, leta 2010 nov zakon in razširitev območja parka

Osrednji cilj: ohranjanje narave, krajine in kulturne dediščine

Površina: približno 840 km, kar predstavlja okoli 4 % Slovenije

Lega: Julijske Alpe, obsega območja občin Bohinj, Bovec, Kranjska Gora, Kobarid, Tolmin, Bled, Gorje, Jesenice.

Najvišja točka: Triglav (2864 m)

Kot opozarja sogovornik, je eden ključnih izzivov prometna dostopnost TNP, ki obiskovalcem omogoča udobje, a izredno obremenitev prostora.
Kot opozarja sogovornik, je eden ključnih izzivov prometna dostopnost TNP, ki obiskovalcem omogoča udobje, a izredno obremenitev prostora.
FOTO: Damjan Žibert

Kot enega največjih uspehov navaja uvedbo metodologije nosilne zmogljivosti, ki je npr. obisk Blejskega vintgarja zmanjšala na raven, ki naravi omogoča regeneracijo, obiskovalcem pa prijetnejšo izkušnjo.

Doslej je JZ TNP nosilno zmogljivost izračunal za:

- sotesko Vintgar (2.290 obiskovalcev na dan)

- korita Mostnice (880 obiskovalcev na dan za enosmerno pot oziroma 440 za dvosmerno)

- slap Savica (1.200–1.700 obiskovalcev na dan)

- slap Peričnik (1.600–2.000 obiskovalcev na dan)

- Tolminska korita (1.050 obiskovalcev na dan),

- izvir Soče (500 obiskovalcev na dan, če vstopajo pri Koči pri izviru Soče oziroma 1.500, če vstopajo z vršiške ceste)

- Pokljuško sotesko (550 obiskovalcev na dan)

- Martuljške slapove (1.300 obiskovalcev na dan za spodnji slap, 1.500 obiskovalcev na dan za spodnji in zgornji slap skupaj)
- za namen soteskanja pa še za soteski Fratarice in Predelice.

Vse ukrepe in omejitve je treba sprejemati v nenehnem sodelovanju z vsemi deležniki, hkrati pa poskrbeti za ustrezno izobraževanje in obveščanje javnosti, še dodaja sogovornik, ki je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, ali nas v prihodnosti čaka rezervacijski sistem za obisk Triglava.

Prisluhnite POPkastu z Alešem Zdešarjem.

KOMENTARJI9

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

štrekeljc
21. 11. 2025 19.50
Kako zmanjšati pritisk obiskovalcev v TNP? Podreti vse, kar vanj ne sodi: markacije, kažipote, varovala, vse stavbe, ki niso v isti funkciji kot so bile ob ustanovitve TNP, vse bazne postaje, ki pokrivajo nenaseljena območja parka, oskrbovane koče spremeniti v neoskrbovana zavetišča,... Pa da vidimo, koliko turistov bo še osmajalo po parku. Že ukinitev baznih postaj bi jih zmanjšalo za tretjino, vsaj!
Trikrat cepljen
21. 11. 2025 16.38
Le peščica nas ve, da je globalna prepoznavnos okoljska katastrofa za našo malo deželico. Kapital ruši vse, da postavlja blagajne. Domačini iz zgornjesavske doline plačujeo parkirnine, drage ( globalno naravnane vstopnine ). .. Župani in občinski sveti so nam na vsako dvorišče namontirali parkirne ure, v vsakem drugem grmovju je radar. Reprezija čez vsako mero. Rešitev ni, le kazni.
Misika1967
21. 11. 2025 15.57
Jansa se hodi na Triglav s helikopterjem,na nase stroske??? Aja zda vec ne more je stran od korita
ti?2
21. 11. 2025 15.47
Kamera nas pelje ta komunizem v novi dobi. V propad starih vrednot in v divja razmerja. Ni spoštovanja zasebne lastnine. Kraja vsega je postal vsakdanji obicaj.
Pompozni
21. 11. 2025 14.24
Pa tudi izračunat, koliko blata prinese od Bohinja, Bleda po Savi tja do Radovljice, kjer se vse zabaše in potem smrdi od tujega dreka. Se pravi ne samo koliko gostov lahko kanalizacija prenese , če temu to lahko sploh rečemo tako, temveč tudi koliko lahko gost poje v Bohinju in na Bledu količinsko, ker če preveč potlej zelo smrdi.
štrekeljc
21. 11. 2025 13.45
Sam sem velik občudovalec čuvajev TNP! Neverjetno sposobnost imajo najti vsakega, ki mu pijaninsko vzdušje ne ustreza in zavit v spalko spi pod kakim grmom. Celo vsakega psa, ki lepo vzgojen hodi ob gospodarju, najdejo. Ne najdejo pa na črno zgrajenih vikendov, ki jih je polna Pokljuka, Zajamniki, Lepena, pred dvemi leti sem opazil dve novi, za pl. Zapleč in pl. Medrja. Ne znajo najti lastnikov tistih vikendov, ki zagrajujejo poti, čeprav je to z zakonom o TNP prepovedano. Res me zanima, kako uprava TNP izbira te čuvaje? Glede na nedotakljivost vikendaša na začetku Lepene bi rekel, da po strankarski pripadnosti.
galeon
21. 11. 2025 13.31
Vse zaprite in se sami sprehajajte po pašnikih ovce.
Miran1960
21. 11. 2025 13.30
Zmanjšat površino ali pa spremenit režim-omilit v obrobnem, nepomembnem delu, saj narava je od vseh. Sicer pa pojdite si pogledat malo v svet kaj so tam narodni parki
FIRBCA
21. 11. 2025 13.04
hehe v TNP ju imajo sami tapravi vikende pa jim ne ustreza da se kar vsi sedaj sprehajajo. Prav da se sprehajajo saj to je zdravo saj samo se v TNP juje zrak cist. Kaj sedaj zrak al da koga motimo, ko se zase boji da bi se mu lahko kaj zgodilo. Sedaj bi radi se policijo not spravil se ve za kaj da jih varujejo.
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1527