Mediji ne izbirajo zmagovalcev, to počnejo volivci. Vloga medijev je ustvariti prostor, kjer se lahko različna mnenja in argumenti odprto soočijo. Pri tem pa je domača naloga, ki smo si jo zadali v naši medijski hiši, zagotoviti transparentne in verodostojne platforme, na podlagi katerih si lahko volivci pomagajo pri oblikovanju političnih odločitev na volilno nedeljo.
"Bilo je zelo dobro strukturirano. Bilo je zelo elokventno, civilizirano. Ni nekaj, česar sem vajena, veste, kar nekajkrat sem potovala po tej regiji, od Grčije do Bolgarije, Romunije in do Hrvaške. Tako da je bil slog debate zame zelo osvežujoč in verjamem, da tudi za gledalce, saj so imeli priložnost dejansko, jasno, razumeti stališča govorcev," je prve debate – zadnja, tretja v času pogovora še ni bila predvajana - na lastne oči videla Stella Litou.
Kaj pa pri soočenjih najbolj pritegne gledalce? Vsebinsko ravnovesje, spektakel ali morda telesna govorica ključnih političnih igralcev? Medtem ko številke in delež gledanosti, glede na prejšnja leta ostajajo visoke, gledalci iščejo jasne razlage posameznih političnih stališč in argumentov posameznih politikov. "Menim, da je kultura predvolilnih soočenj nekako preživela vse izzive v zadnjih več kot 30 letih demokracije v Sloveniji. Kar pomeni, da gre za nekakšno tradicijo. V bistvu je tako kot predvajanje filma Sam doma pred božičem. Sam doma, vsi rečejo, oh, daj no, spet je Sam doma. Ampak vseeno ga gledajo," s kančkom ironije razmišlja luciden poznavalec domačih medijev Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.
V tokratnem podkastu pa tudi o konceptu letošnjih soočenj in odgovoru, zakaj smo šli po Sloveniji? Kako učinkovito preverjati dejstva med soočenji? In kakšno življenje vsebina televizijskih soočenj zaživi na družbenih omrežjih?




























































