Višinske priprave – DA ali NE?

Kolesarska elita odšteva etape do prvega dneva počitka na 113. Dirki po Franciji. Vse bolj do izraza prihajajo dejavniki, ki odločilno vplivajo na končni uspeh. Začenši z močjo podporne ekipe, podrejenostjo kapetanu, opremo, a tudi vrhunsko pripravljenostjo najboljših posameznikov. Praktično nihče v sklopu priprav ni izpustil višinskih priprav, ki dajo kolesarjem tisto nekaj več.

Po drugi strani pa osnovo da bi bili konkurenčni med elito zbrano na dirki vseh dirk. Sliši se komaj verjetno, a danes brez višinskih priprav težko dirkaš na tako zahtevni preizkušnji, kot je najpomembnejša dirka na svetu. A na vsakega posameznika imajo drugačen vpliv, vsakomur drugače koristijo, za ene je takšen način treninga prehiter, a v želji po doseganju vrhunskih rezultatov prehiteva dogodke, spet drugi so prepričani, da tega ne potrebujejo.

Tema, o kateri smo se v najnovejšem POPkastu pogovarjali z Janijem Brajkovičem, petkratnim udeležencem Dirke po Franciji, ki je leta 2012 v generalni razvrstitvi preizkušnjo končal na 9. mestu in dr. Krištofom Knapom, zdravnikom Kolesarske zveze Slovenije, kardiologom z diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja iz športne prehrane.

Ko je mladi francoski zvezdnik kolesarskega športa Paul Seixas odšel na višinske priprave, objavljal rezultate, strašil konkurenco pred Tourom, so mnogi v njem videli resnega tekmeca Tadeju Pogačarju in Jonasu Vingegaardu. Kmalu zatem pa so si strokovnjaki začeli zastavljati vprašanje, ali ni vse skupaj zanj malo prehitro? "Prepričan sem, da so v ekipi naredili vse pravilno, da so mu nudili potrebno podporo, da je dobil vse tisto, kar takšne priprave omogočijo kolesarju," je v POPkastu razmišljal dr. Knap.

"Sama višina, če se dela dobro, če je tako kot mora biti, ne boli. Praviloma si v okolju, ki je zelo lepo, kjer imaš manj stresa, po drugi strani pa je telo pod večjim stresom. Menim, da bi bilo neumno ne izkoristiti višine," je dodal Brajkovič.