POPKAST

Zabada nož, ven, noter, leta in leta, potem pa se lahko ob eni sami živali zlomi

Ljubljana, 27. 06. 2026 09.30 pred 1 uro 4 min branja 4

Samo Curk

Samo Curk je biofizik, na eni izmed najbolj uglednih univerz na svetu, v Cambridgeu, je začel doktorski študij, ki ga zdaj nadaljuje v Londonu, na UCL, ki prav tako spada med deset najboljših visokošolskih ustanov na svetu. Raziskuje alzheimerjevo bolezen. Izjemno pomembno področje, kjer je tudi zelo veliko denarja. Ampak Sama Curka nismo zato povabili v Popcast. Samo Curk je namreč tudi človek, ki se je odločil, da bo glas tistih, ki glasu nimajo, na stotine in stotine milijonov jih je. Z društvom s kratico AETP se ukvarja s pravicami rejnih živali in za transparentnost živalskih obratov.

Ta uvodna predstavitev našega sogovornika je pomembna tudi zato, ker je v javnosti pogosto ustvarjen vtis, da se s pravicami živali ukvarjajo ljudje, ki da jim je to modna muha ali pa trenutno preganjanje dolgčasa. Pa še zdaleč ni tako.

Samo Curk ob svojem delovanju naleti na prizore, ki so polni bolečine, strahu, stresa, nepredstavljivega trpljenja.

Včasih kaj od tega pride tudi v javnost, če se spomnimo posnetkov baterijske reje kokoši v prenatrpanih kletkah, ki so hodile po razpadajočih truplih drugih kokoši, ali pa posnetkov, kako male pujske na živo kastrirajo.

Eno izmed vprašanj je bilo, kako pravzaprav prenaša to, da se kar naprej sooča s tako žalostnimi in grozljivimi prizori trpljenja živih bitij, inteligentnih, ki čutijo enako kot čuti človek.

Navadiš se, pravi. Podobe se ponavljajo, je pa res, pravi, da se včasih zgodi, da vidiš še kaj novega, še kaj hujšega, nekaj, kar te znova pretrese do kosti.

Primeri so, pripoveduje, tudi v klavnicah, tam zaposleni delajo pač svoj poklic, koljejo, iz dneva v dan, potem pa nekega dne, ko bi morali zaklati še enega telička, se zlomijo, ne morejo več.

Samo Curk
Samo Curk
FOTO: Aljoša Kravanja

Nihče ne bo vzel s krožnikov pršuta in zrezkov

Pa ne gre za to, da bi želeli ljudi prepričevati, naj ne jedo mesa. Samo Curk je sicer vegan, to je njegova osebna etična odločitev, ampak pomembno bi bilo, da bi ljudje razumeli, da jim nihče ne bi vzel zrezkov in pršuta, tudi če bi se pogoji za živali v mesni industriji izboljšali.

Skoraj milijon in pol ljudi v Evropi je podpisalo peticijo za odpravo kletk, ne samo pri kokoših, prašiči so tudi ponekod v železnih kletkah, kjer se ne morejo skorajda niti premakniti.

Glavni razlog takšnega ravnanja z živalmi je povsem ekonomski, za dobiček gre. Pri tem ni empatije, ni sočutja.

Kako razumeti, da smo ljudje tako neizmerno ljubeči in skrbimo, vsaj v veliki meri, za svoje domače ljubljenčke, pse, mačke, za druge živali, ki so prav tako inteligentne, pa nam ni mar?

Drži pa, poudari Curk, da tudi za pse in mačke nismo od nekdaj tako lepo skrbeli. Gre za razvoj zavedanja in ozaveščanja.

Zato je tako pomembna vloga javnosti, potrošnikov. Ni naključje, da, denimo, v trgovinah vidimo vedno več jajc proste reje.

Ni tudi naključje, denimo, da je pred kratkim Poljska odpravila rejo živali za krzno, druga največja proizvajalka krzna na svetu doslej. Tudi to je ekonomska odločitev, ker se krzno ne prodaja več množično.

Eden izmed pomembnih načinov bi bil, da bi meso označevali, kako je pridelano.

Društvo je tudi prav zdaj v zelo pomembnem projektu, da bi dejansko javne ustanove uporabljale meso, za katerega se ve, od kod je, kako so bile živali vzrejene. Na videz majhni, ampak izjemno pomembni koraki.

Največ pridelkov z naših njiv gre živalim

Ves sistem je sicer naravnan tako, torej kmetijska politika Evropske unije, da gre ogromno denarja velikim pridelovalcem, ogromno subvencij gre za živinorejo, perutninarstvo. Nekoliko absurdno je, da na naših poljih pridelujemo največ za hrano živine. Pri mesu smo stoodstotno samooskrbni, zato pa pri zelenjavi, sadju le okoli 30-odstotno.

Samo Curk
Samo Curk
FOTO: Aljoša Kravanja

Vladajoče stranke se ne držijo svojih predvolilnih obljub

Eden izmed prvih ukrepov nove vlade in stranke Gibanje Svoboda so spremembe mukoma doseženega zakona, ki je živalim dajal nekaj več pravic. Vprašanje je, kaj bo z zavezo o odpravi kletk.

Tudi pujskom se ne piše nič dobrega. Če je zakon zdaj predvidel, da bi vendarle trgali moda in kastrirali z anestezijo, zdaj po novem predlagajo, da bi jim dali samo nekaj proti bolečinam.

Podobno, pravi Curk, kot bi moškega kastrirali brez anestezije, le protibolečinsko tableto bi dobil.

Kakšno bo delo nevladnih organizacij, kot je njegova, pod novo vlado?

Vprašali smo ga tudi, ali je kdaj zaradi svojega delovanja tudi žrtev groženj. In je potrdil.

Pa ga to ne ustavi. Med naslednjimi projekti bo med drugim položaj kuncev, ki jih pogosto vzrejajo v grozljivih pogojih. Če za kokoši vsaj velja, da imajo za A4 prostora, za kunce niti takih minimalnih pravic ni in ogromno jih umre že v prenatrpanih kletkah.

Ob vprašanju, ali pričakuje, da se bomo ljudje že kmalu morda sramovali zaradi svojega ravnanja z drugimi živimi bitji, pa Samo Curk ni bil preveč optimističen.

Pogovor lahko pogledate in poslušate v našem Popkastu.

  • ECEshop klime 24ur  01
  • ECEshop klime 24ur  02
  • ECEshop klime 24ur  03
  • ECEshop klime 24ur  04
  • ECEshop klime 24ur  05
  • ECEshop klime 24ur  06
  • ECEshop klime 24ur  07
  • ECEshop klime 24ur  08
KOMENTARJI4

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Idealista
27. 06. 2026 10.36
Dalec smo se.. ampak upajmo da bo enkrat sprememba v misljenju ljudi. Tako kot je bilo vcasih druzbeno sprejemljivo seziganje carovnic, suznjelastnistvo in podobne grozote.. upajmo da bo v prihodnosti samo se slab spomin to grozno ravnanje z zivalmi, ki so prav tako ziva in cuteca bitja.
devlon
27. 06. 2026 09.53
truplojedcem bi blo moda za potrgat
Bananistanec
27. 06. 2026 10.03
Če še ne veš tudi rastlina je živo bitje
leviindesnikekci
27. 06. 2026 10.27
Rastline nimajo centralnega zivcnega sistema in ne cutijo bolecine. Rastlin tudi ne posiljamo v klavnice. Deficit custvene inteligence.
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1763