Inštitut za prebivalstvo napoveduje, da bo do leta 2050 dve tretjini svetovnega prebivalstva živelo v mestih, kar bo ustvarilo dodaten pritisk na prostor, infrastrukturo in vire teh mest, posledica pa bo velika revščina. Medtem ko se je rast mestnega prebivalstva v razvitih državah ustalila, so v največji nevarnosti mesta v nerazvitih državah, ki se niso sposobna spoprijeti z velikim prirastkom. Že danes so le Tokio, Los Angeles in New York edina tri mesta razvitih držav, ki so uvrščena na lestvico 10 največjih svetovnih mest. Do leta 2020 naj bi New York in Los Angeles izginila iz prve deseterice, saj naj bi njuni mesti prevzela mesta iz nerazvitih držav.
Danes živi okrog 30 odstotkov mestnega prebivalstva v nemogočih pogojih, brez sanitarij, infrastrukture, urejenih odlagališč odpadkov ali tekoče vode. Tudi mesta v razvitih državah niso "nedolžna", saj na primer porabijo desetkrat več virov in ustvarijo kar stokrat več odpadkov od primerljivih mest v nerazvitih državah. Rešitev za problem rasti mestnega prebivalstva je po mnenju Inštituta v vlaganju v podeželje, kjer je treba ustvariti dovolj dobre življenjske pogoje, da ljudje ne bi zapuščali
svojih domov.
