Z zdaj padlo direktivo bi unija postavila minimalna skupna pravila za obnašanje podjetij ob prevzemih in dala večjo vlogo v teh procesih samim delničarjem. Poleg tega bi zakonodaja zapovedovala tudi celovito in takojšnje obveščanje predstavnikov zaposlenih o posledicah prevzemov ter zaposlenim odprla pot za stike z delničarji. Direktivo je po več kot desetletnih usklajevanjih in mnogih kompromisih na koncu podprlo štirinajst članic unije, zadržke pa je do konca imela Nemčija. Ta članica je menila, da zakonodaja delničarjem daje preveč besede, kar bi utegnilo oslabiti pozicije podjetij, ki se soočajo s sovražnimi prevzemi.
"Tragično je, da lahko ozki interesi prevladajo nad širšimi evropskimi. Finančni trgi, investitorji in podjetja so direktivo težko pričakovali," je padec skupne zakonodaje in navedene zadržke komentiral evropski komisar za notranji trg Frits Bolkestein. Kot je še dodal, tak razplet dogodkov pomeni močan udarec ciljem iz vrhunskega zasedanja v Lizboni v letu 2000, po katerih naj bi unija do leta 2005 integrirala kapitalski trg in do leta 2010 postala najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetovnem merilu. Kakšni bodo naslednji koraki Evropske komisije, predlagateljice zakonodaje, v Bruslju še niso napovedali. Ekipa bo najprej podrobno razmislila o posledicah in nato preučila možnosti, so povedali v Bruslju.
Direktivo o prevzemih so prvič predložili leta 1989, po dvanajstih letih trdih pogajanj in mnogih kompromisih pa je bila minuli mesec usklajena ne le med članicami, ampak tudi s predstavniki Evropskega parlamenta. Po vodi je šlo dvanajst let intenzivnega dela, so današnji izid glasovanja v Evropskem parlamentu še komentirali v Bruslju.
