Naslovnica

Poročila o nakupih so bila zaupna

, 18. 07. 2024 17.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Vaša stranka v zadnjih polemikah vztraja, da se odločitve na sejah ne bi sprejemale več soglasno, temveč s preglasovanjem. Zakaj zastopate takšno stališče?

Temu ni čisto tako. V stranki še vedno podpiramo načelo, da v primeru koalicijske vlade in ko gre za politične odločitve velja dogovor, ki pomeni tudi usklajeno sprejemanje odločitev. Nismo pa za to, da se zapiše v nek sporazum nekaj, kar bi bilo v nasprotju z ustavo in zakonom o vladi. To pa je, da lahko ena stranka v vladi blokira katerokoli odločitev. Tudi takšno, kakršno bi vlada glede na ustavne ali zakonske roke morala sprejeti. Torej, nismo zato, da bi neka stranka imela pravico veta do katerekoli odločitve.

Zataknilo se je na četrtkovi seji pri poročilu finančnega ministra Ivanušiča, glede stanja v proračunu. Zakaj ste vi in vaši ministri glasovali proti temu poročilu?

Noben minister ni glasoval ne za in ne proti. To poročilo o izvajanju proračuna za prvo polovico letošnjega leta je bilo na seji že četrtič in odločanje o tem poročilu je bilo ponovno odloženo.

Vlada poročila ni sprejela zato, ker se podatki in ocene v tem poročilu še vedno bistveno razhajajo ne samo s podatki posamičnih ministrstev, temveč tudi s podatki drugih proračunskih blagajn, denimo blagajno javnih financ. Poročilo SPIZ-a navaja bistveno drugačne številke, gre za razlike v milijardah.

Vlada je sklenila, da bo sporočilo poslala v državni zbor takrat, ko bomo vedeli, katere številke so prave.

Minister Ivanušič je po seji takorekoč dvignil roke od javnih financ.

Problem z gospodom Ivanušičem je v tem, da je tokrat že četrtič prišel na vlado z nekimi napisanimi stališči, ki jih vlada ni sprejel. Za ta stališča se ni pretirano boril z argumenti, ampak je, tako kot vsi ostali ministri, pristal na to, da se sporočila še ne sprejme. Njegova tiskovna konferenca po tem je bila zato veliko presenečenje ne samo zame, marveč za vse ostale ministre, ki so sodelovali na četrtkovi seji vlade.

Je ozadje njegove jeze mogoče to, da vlada ni sprejela povišanja trošarin? Zakaj medtem, ko vsi ugledni ekonomisti opozarjajo, da denar takorekoč leži na cesti, vlada noče sprejeti odločitve o povišanju trošarin?

Če bi vlada izravnala ceno, se pravi, če cena motornih goriv s padcem cene nafte na svetovnih trgih ne bi šla navzdol in bi se zato dvignila trošarina, bi s tem v najboljšem primeru do konca leta dobili samo okoli tri milijarde tolarjev. To pa je slabih deset odstotkov tistega, kar potrebujemo za zapolnitev proračunske luknje.

Pred kratkim ste govorili o nesmiselnih nakupih na obrambnem ministrstvu v času Jelka Kacina. Kdo bo odgovarjal za to?

Doslej smo ugotavljali t.i. strateške napake v realizaciji temeljnih razvojnih programih modernizacije slovenskih oboroženih sil. Prva je bila neustrezna struktura nakupov, ko gre za posamične specialnosti slovenske vojske. Druga pa so bile države, kjer so to nabavljali, saj je bilo sedemdeset odstotkov nabave opravljeno v državah, ki niso članice Nata, od tega 45 odstotkov v Izraelu.

V naslednji fazi bomo preučevali, kateri konkretni zakon je bil poleg Zakona o temeljnih razvojnih programih še kršen.

Vendar je imel vpogled v finančne nakupe Ministrstva za obrambo Odbor za obrambo, v katerem ste takrat sedeli tudi vi. Kako to, da v tistem času niste sprožili nobenih polemik v zvezi s tem?To ne drži. Preden sem šel v vlado, sem bil član Odbora za obrambo in tam je polemika bila, saj s temi poročili nikoli nismo bili zadovoljni. Res pa je, da je Ministrstvo za obrambo na vsa ta poročila pritiskalo pečat vojaška tajnost in zato to ni prišlo v javnost. Smo pa to v Odboru problematizirali.

Od zdaj naprej bodo te stvari potekalo tako, da bodo imeli davkoplačevalci vpogled v strukturo porabe.