To se Pirjevcu zdi še posebej pomembno zato, ker je bilo v matični domovini o dogajanjih na Primorskem in v sosednjem zamejstvu, zlasti v 20-ih v 30-ih letih, veliko zamolčanega. Pomembno pa tudi v luči aktualnih političnih dogajanj v Italiji, ki jih Pirjevec kot rojeni Tržačan in dolga leta tam delujoči zgodovinar odlično pozna. Z rešitvijo meje problemi v odnosih z Italijo za Slovenijo niso končani, je dodal. Opozoril je tudi na gospodarski propad slovenske manjšine v Italiji v zadnjem desetletju, za kar naj bi krivdo nosila (tudi) matica. Za vzporednico je potegnil veliko skrb italijanske države za svojo manjšino v Istri, posebej v zadnjih letih.
Dr. Milica Kacin Wohinz je od podpisu omenjenega sklepnega poročila poleti pojasnila, da je usoda pripravljenega dokumenta odvisna od obeh zunanjih ministrstev, italijanskega in slovenskega, ki sta poročilo naročili. Slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija je predlagala, da se dokument predstavi tako slovenski kot italijanski javnosti, in sicer v obeh jezikih, skupaj z vsemi temeljnimi študijami.