Mercator tako svoj prihod na srbski trg argumentira s svojo uspešnostjo in strokovnostjo. Je delodajalec, ki v vsakem svojem centru zaposluje izključno lokalno delovno silo (zaposlitev dobi od 350 do 500 ljudi), davkoplačevalec, prodajalec kvalitetnih izdelkov lokalnega izvora - 40 odstotkov izdelkov v Mercatorjevih trgovskih centrih je lokalnega izvora, 40 odstotkov slovenskega, 20 odstotkov izdelkov pa prihaja iz drugih držav -, pomemben partner živilsko-predelovalne industrije, hkrati pa širi trg za izdelke lokalnih proizvajalcev ter spodbuja konkurenco in višjo storitveno raven, sporočajo iz Mercatorja.
Milosavljević je sicer za sredino številko beograjskega dnevnika Blic povedal, da republiška vlada ne bo preprečevala ljubljanskemu trgovcu odprtje trgovskega centra, toda s predstavniki te trgovske hiše se bo pogajala o pogojih za njegovo graditev in o prodaji domačih izdelkov v njem. Vlada naj bi tako od Mercatorja zahtevala, da hipermarket ne sme biti v najožjem mestnem središču oz. bi bilo dobro, če bi bil od njega oddaljen vsaj deset kilometrov, da ne bi dušil lokalno trgovino. Na policah bi moral ponujati 50 odstotkov izdelkov iz Srbije, prav tako pa bi moral tudi v svojih ostalih trgovinah zunaj Srbije zagotovi prodaja določenega odstotka srbskega blaga. Zaradi slabe kupne moči prebivalstva pa se namerava vlada po Milosavljevićevih besedah pogajati tudi o možnosti za določene olajšave pri nakupu, kot je na primer plačilo na odlog.
