Poslanci neenotni pri zdravilih, a soglasni pri kulturnikih

Poslanci DZ so na današnji seji v drugi obravnavi potrdili predlog zakona o zdravilih. Večina je potrdila dopolnilo, s katerim so spremenili dopolnilo k 105. členu, ki je govoril o nezdružljivosti lekarniške in veletrgovske dejavnosti, ki so ga podpirali v DeSUS in SDS. V DeSUS so napovedali vložitev podobnega dopolnila za tretje branje.

Tako bo državni zbor tretjo obravnavo zakona opravil na januarski redni seji.

DeSUS je skušal z dopolnilom k 105. členu v besedilo zakona o zdravilih vnesti določbo, po kateri lekarne ne bi smele opravljati dejavnosti prodaje zdravil na debelo. Že ob preteklih obravnavah predloga zakona so nekateri poslanci kot primer izpostavili Lekarno Ljubljana in njihovo veletrgovsko podjetje LL Grosist. V drugih koalicijskih strankah so takemu predlogu nasprotovali, ker da bo to še povečalo moč maloštevilnih veletrgovcev, ki obvladujejo slovenski trg zdravil.

Ob Lekarno Ljubljana se je v utemeljitvi svojega glasu obregnil poslanec SLS Franc Pukšič, ki je ocenil, da v koalicijskih strankah z zavračanjem take ureditve "držijo štango Jankovićevemu duhu v zakonu" in da gre v tem primeru za sistemsko korupcijo.

V PS, DL in SD so oblikovali svoje dopolnilo, s katerim so prepoved iz besedila zakona umaknili. Že v dopoldanski plenarni razpravi glede tega vprašanja je poslanka SD Andreja Črnak Meglič opozorila, da bi prepoved veleprodaje za lekarne le še okrepila nekatere veletrgovce, ki se že danes kartelno dogovarjajo.

Državni zbor je danes končal tudi drugo obravnavo predloga zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki določa, da bo moral biti delavec v zavarovanje po novem prijavljen že ob nastopu delovnega razmerja. Prav to naj bi zdaj inšpekciji preprečevalo učinkovit nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno. Poslanci so sprejeli nekaj dopolnil, o zakonu pa bodo glasovali četrtek.

So pa poslanci danes soglasno sprejeli predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

Novela zakona med drugim prinaša novosti na področju samozaposlenih, s katerimi želi poskrbeti za njihov privlačnejši status, na področju javnih zavodov pa nalaga pripravo srednjeročnih strateških dokumentov, pripravo strateških aktov na področju kulture pa nalaga tudi občinam oziroma lokalnim skupnostim. Predlog ureja le najnujnejše spremembe, kar je sprožilo pomisleke več poslancev, ki si želijo več sistemskih rešitev.

Tokratni zakon po besedah resornega ministra uvaja nekaj konkretnih rešitev, med drugim uvaja nove instrumente za samozaposlene – kulturne žepnine, izvajanje brezplačnega računovodstva za vse, ki so v slabšem finančnem položaju, ter ureja zagotovitev bolniške, daljše od 31 dni, je povedal.

Največ pozornosti so poslanci namenili delu, ki se nanaša na pokojnine za baletne umetnike. Nekateri so menili, da bi bilo problematiko baletnih plesalcev treba urediti sistemsko. Po mnenju poslanca Marka Pavlišiča je predlagana novela v nasprotju s siceršnjim poklicnim zavarovanjem, saj priznavanja dodatnih pravic nekim skupinam brez zagotovljenih sredstev le večajo proračunsko luknjo.

Minister je pojasnil, da so želeli zaščititi specifičen poklic baletnika, ki traja od 20. do 35. leta oziroma izjemoma do 40. leta. Doslej se je baletnikom dodala le četrtina zavarovanja, po novem pa predlagajo, da bi se jim dodala polovica. Gre za 250 evrov starostne pokojnine, kar je, kot je poudaril, mizerno. Pa vendar je to minimum, ki ga želi ministrstvo zagotoviti, je poudaril. To je 16.000 evrov na letni ravni, ki jih bo krilo ministrstvo, je dodal minister.

Na dnevnem redu decembrskega plenarnega zasedanja, ki bo trajalo do četrtka, je 11 zakonskih predlogov.