Naslovnica

Pospešeno reševanje odprtih vprašanj

Ljubljana/Zagreb, 21. 06. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan sta se neformalno sestala na Dolenjskem, kjer sta nadaljevala pogovore o vprašanjih meje in nekdanje Ljubljanske banke. Ocenila sta dosedanje aktivnosti in se odločila za intenzivno komunikacijo o še nerešenih vprašanjih, tako da se bodo aktivnosti v naslednjih dneh in tednih intenzivno nadaljevale.

Iz urada premiera Račana pa so sporočili, da sta se predsednika na srečanju v Šmarjeških toplicah dogovorila, da se bosta znova sestala v prvi polovici julija. Poleg tega so iz urada hrvaškega premiera sporočili še, da sta predsednika ugotovila, da proces reševanja preostalih odprtih vprašanj poteka uspešno.

Premier Janez Drnovšek je pred nekaj dnevi v zvezi s tremi odprtimi vprašanji glede meje s Hrvaško - kopensko mejo zadnjih šest kilometrov pred morjem, teritorialnim izhodom na odprto morje in rešitvijo v Piranskem zalivu - poudaril, da sta dve potencialni rešitvi sorazmerno ugodni, pri čemer je omenil mejo na morju. Rešitev v tretji točki pa ni ugodna in tam po lastnih besedah "poskuša še kaj narediti". Ko pa bo prišlo do odločanja o rešitvah, se bo treba vprašati, "ali bi nam mednarodna arbitraža dala več ali manj", je opozoril.

Po poročanju hrvaških virov pa utegneta Slovenija in Hrvaška problem meje na kopnem rešiti tako, da bi dva zaselka ob Dragonji pripadla Hrvaški, dva pa Sloveniji, Piranski zaliv pa naj bi prav tako razdelili.

Hrvaški Vjesnik je v današnji številki predstavil zaenkrat sicer še neuradni predlog hrvaške vlade o rešitvi kopenske in morske meje s Slovenijo. Predlog se med drugim nanaša tudi na štiri sporne zaselke ob Dragonji, ki naj bi si jih državi razdelili. Zaselki Mlini, Škrile, Škudelin in Bužin so bili med osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške pod hrvaško upravno in sodno oblastjo. Račanov predlog, ki ga je predstavil v ponedeljek na sestanku z vodji koalicijskih strank, se, po navedbah Vjesnika glasi, da dva zaselka dobi Hrvaška in dva Slovenija. Tudi če so navedbe Vjesnikovega novinarja točne, jih opozicija in Istrski demokratski zbor najverjetneje ne bosta podprla, saj naj bi bila delitev zaselkov zgolj zamenjava za vojašnico na Trdinovem vrhu, kot trdijo v Vjesniku, bi morali vojašnico že vrniti Hrvatom v zameno za Hotizo in Murišče, ki bi morala postati slovenska.

Predlog naj bi se nanašal tudi na določitev morske meje. Hrvaška bi po neuradnem predlogu dobila 300 metrov ali tretjino morskega pasu ob savudrijski obali, preostali dve tretjini pa bi dobila Slovenija. Ta predlog hrvaška stran podpira in je po mnenju novinarja Vjesnika še najmanj sporen. Kot nadaljuje, je najtežje rešljiva slovenska zahteva po suverenem koridorju do odprtega morja. Hrvaška je predlagala model tranzitnega prehoda, s čimer bi Slovenija dobila možnost za prost prehod ladij in letal do odprtega morja.

Ljubljana je v odgovor ponudila še en predlog, znamenito točko pet. Hrvaška bi del svojega morja ob meji z Italijo spremenila v odprto morje. Slovenija bi s tem dobila dostop do odprtega morja, Hrvaška pa bi na tej točki obdržala mejo z Italijo. Kot piše Vjesnik, s tem predlogom ničesar ne izgubita ne Italija ne Slovenija, Hrvaška pa bi se morala odreči delu svojega ozemlja. Ob tem novinar pozablja, da Slovenija s tem predlogom popolnoma izgubi suverenost nad Piranskim zalivom.

  • LEŽALNIK
  • HLADILNE TORBE
  • POKRIVALO
  • VOZIČEK
  • REGALI
  • STROJI ZA OBDELAVO TAL
  • VRTNA HIŠKE
  • NOSILCI
  • ČISTILNIKI ZA BAZEN
  • SENČNIKI
  • ŠOTORI
  • ŽARI
  • MONTAZNI BAZEN