Fenomen Šavrink je zanimiv, ker se je njihovo dojemanje v času spreminjalo. V prejšnjem stoletju je bila njihova podoba etnično-geografska, v tem stoletju jo je zamenjala poklicna opredelitev, danes pa lahko govorimo o ideološki aktualizaciji podobe Šavrink, ki jajčarice, kot so jim tudi rekli, znova vrača v etnično-geografske okvire. Spremenjen družbeno-politični položaj Istre je prinesel literarno-umetniške reinterpretacije Šavrink, leta 1986 je tako izšel roman Šavrinke avtorja Marjana Tomšiča, ki je prispeval k popularnosti Šavrink. Šavrinka se je začela vraščati v istrski prostor, saj jo lahko najdemo na turističnih razglednicah, izdelkih iz gline in podobno, tako da lahko govorimo o novi šavrinski identiteti.
Etnološka monografija je nastala na osnovi večletnega terenskega, arhivskega in dokumentarnega dela v Istri, s katerim sta avtorici analizirali multikulturno okolje Istre, na katerega je v veliki meri vplivalo spreminjanje meja. Kot je v spremni besedi zapisal Bojan Brumen, sodi knjiga med tiste redke primere objav študijskega zorenja na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na FF v Ljubljani, v katerem se prepoznavno preletajo strokovna radovednost, mladostna trmoglavost, osebna tankočutnost in metodološka samostojnost.