Predsednik Bush je prvo evropsko turnejo začel v Španiji, kjer je po Powellovih besedah utrdil dvostranske odnose, pot je nadaljeval v Bruslju na sedežu zveze NATO, kjer se je srečal z voditelji držav zaveznic, pojasnil svoje poglede na nadaljnjo ameriško vlogo v Evropi, poudaril, da ne bo enostranskega ameriškega umika z Balkana, ter predstavil zamisli o strateškem varnostnem okvirju prihodnosti, ki bo drugačen od tistega iz časov hladne vojne. Bush se je iz Bruslja podal v Goeteborg, kjer se je srečal z voditelji držav Evropske unije in z njimi odkrito govoril o podnebnih spremembah. Nato je obiskal še Varšavo, kjer je doživel "edinstvene izraze podpore" ameriško-poljskim odnosom in samemu predsedniku ZDA. "Mislim, da je imel na Poljskem prelomni govor o našem pogledu na prihodnost Evrope ter dejstvu, da ne iščemo sovražnikov. Po našem mnenju nimamo več sovražnikov za območjem, kjer je nekoč stala železna zavesa," je dejal Powell glede Bushevega varšavskega govora, v katerem je med drugim izrazil tudi odločenost za nadaljnjo širitev zveze NATO.
Bush in Putin sta se na srečanju v Sloveniji dogovorila o nadaljnjih posvetovanjih glede novega varnostnega okvirja, v kar bodo zajeti tudi posveti o še vedno spornem ameriškem načrtu protiraketnega ščita, katerega izgradnja bi prekršila pogodbo o protibalističnih izstrelkih iz leta 1972 med ZDA in Sovjetsko zvezo. Powell je zatrdil, da se bodo pogovori med njim, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom ter ruskim zunanjim in obrambnim ministrom, Igorjem Ivanovom in Sergejem Ivanovom, začela že kmalu, čeprav točnega datuma še nima. Na vprašanje, ali sta Bushu in Putinu uspelo vsaj malo zmanjšati prepad v pogledih na pogodbo ABM, je Powell odgovoril, da sta oba predstavila svoj pogled, ob tem pa je Putin po Powellovih besedah, čeprav je še vedno vztrajal pri stališču, da je ABM temelj sistema nadzora nad širitvijo oborožitve, pozval k dialogu, da bi videli, če je mogoče kaj spremeniti. Condoleezza Rice pa je dodala, "da so bili na vrhunskem srečanju ustvarjeni dobri temelji za nadaljevanje dialoga".
Svetovalka Riceova je omenila, da se predsednika nista posebej pogovarjala o zmanjševanju zalog jedrskega orožja v obeh državah, dodala pa, da ni nobena skrivnost, da se obe državi zavedata, da je zmanjšanje števila jedrskih raket v obojestranskem interesu. Glede Bushevega govora na Poljskem o širitvi zveze NATO je Riceova pojasnila, da je ameriški predsednik predstavil nekaj pomebnih načel. Na prvem mestu je to, da se mora zveza NATO širiti še naprej. Bush in zavezniki, vključno z generalnim sekretarjem zveze NATO, verjamejo, da na naslednjem vrhunskem sestanku zveze v Pragi leta 2002 ne bo več "opcije nič" in da se bo tam nekaj zgodilo. Pomebno je tudi, da nihče nima pravice veta na širitev zveze NATO ter da ne sme biti geografskih in zgodovinskih omejitev, velja le izpolnjevanje pogojev za sprejem. Rusija se po njenih besedah ne sme bati približevanja Evrope, miroljubne zveze demokracij k njenim mejam.
Novinarje je v zvezi s tem zanimalo, ali izjave o zavezništvu med Rusijo in ZDA napovedujejo, da bi morda lahko tudi Rusija postala članica zveze NATO. Powell je dejal, da tako daleč še ne bi šlo, da ne gre za politično ali vojaško zavezništvo, ampak da so bile izjave o tem mišljene kot ponudba partnerstva in prijateljstva med dvema državama, ki lahko sodelujeta pri nekaterih skupnih interesih. "Zavezništvo z majhnim z," je dejal Powell. Na vprašanje, ali torej izključuje možnost ruskega pristopa k zvezi NATO, pa je Powell odgovoril, da v tem trenutku ničesar ne vključuje in ne izključuje. Možnosti za prihodnje sodelovanje med Rusijo in zvezo NATO naj bi vsekakor obstajale. "Pred leti, ko sem bil še vojak, sem veliko časa porabil za preučevanje 'rdeče' strani zemljevida Evrope na drugi strani železne zavese. Vse skupaj je izginilo in svet je postal mozaik spreminjajočih se barv in delov. Kot starega vojaka me je globoko ganilo vse, kar sem videl ta teden. Obiskal sem kraje, ki so bili v starih časih na mojem seznamu tarč, zdaj so pa del svobodne Evrope," je dejal Powell.
Glede tega, da zdaj tudi Bush vzpostavlja osebne odnose z ruskim voditeljem, kar so republikanci v preteklosti očitali Billu Clintonu pri njegovih stikih z Borisom Jelcinom, je Riceova odgovorila, da nihče ni nikoli trdil, da so dobri osebni odnosi med predsednikoma Rusije in ZDA nekaj slabega. "Problem je bil v tem, da so ZDA enačile ruske reforme z Jelcinom. Putin je tokrat povedal nekaj zelo pomembnega. Prevzel je polno odgovornost za ustvarjanje okoliščin, ki bodo omogočile dotok tujega kapitala. ZDA so lahko partner, ki podpira Rusijo tudi pri sprejemu v WTO, ko bo za to pripravljena, vendar morajo svoje delo opraviti sami."
Po besedah svetovalke za nacionalno varnost je bilo srečanje med Bushem in Putinom zelo prisrčno. Bush je najprej Putina povabil na obisk ZDA, Putin pa je nemudoma vrnil izrekel povabilo za obisk ameriškega predsednika v Rusiji. Riceova je znova poudarila sproščeno naravo srečanja, po katerem sta imela oba voditelja občutek, da sta povedala svoje, vendar se ozračje zaradi tega ni ohladilo. Bush naj bi izpostavil vprašanje medijske svobode v Rusiji, Čečenijo, Putin svoje težave, oba pa naj bi se ujela pri smislu za humor.
Glede na hladen veter, ki je zapihal z Bushevim prihodom na oblast, je bilo srečanje na Brdu pri Kranju res uspešno. Bush ni skrival nezaupanja do kremeljskega voditelja, ukazal je pregled ameriške politike do Rusije, dolgo časa pa je zavračal srečanje z ruskim predsednikom. Komentator Washington Posta izpostavlja, da je sin v tem pogledu precej podoben očetu, saj je tudi George Bush starejši z nezaupanjem gledal na voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, preden sta se ujela. Bush mlajši, ki je bil doslej naftni mogotec, lastnik baseballskega moštva in guverner, se doslej ni veliko odpravljal prek meje. Z nekdanjim vohunom KGB Putinom jima je morda skupno le to, da je tudi na Bushevi strani tradicija dela v tajnih službah, saj je bil Bush starejši nekoč direktor CIA. Sodeč po izjavah po srečanju v Sloveniji, pa je mogoče pričakovati nove odnose med državama. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Jimmyja Carterja Zbigniew Brzezinski je še pred sobotnim vrhom svetoval, da bi bilo treba v Washingtonu za Rusijo najti novo srednjo pot
