ZRJ čaka še na kakih 50 milijonov dolarjev ameriške pomoči, še bolj pomembno pa je, da je od sodelovanja ZRJ s Haagom in doseganja demokratičnega napredka odvisna ameriška podpora v mednarodnih finančnih ustanovah, kot sta Svetovna banka in IMF. Možnosti, da bi ZRJ do 31. marca haaškemu sodišču predala nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića so vse manjše, čeprav ameriška administracija ne pogojuje Miloševićeve izročitve Haagu z nadaljevanjem finančne pomoči. Američani bi, kot kaže, sprejeli tudi to, da bi Miloševiću najprej sodili v Beogradu. Tudi brez francoske prošnje pa Busheva administracija verjetno ne bi odtegnila pomoči ZRJ, saj slednja v zadnjem času dobro sodeluje s silami zveze NATO na Kosovu ter sprejema druge ukrepe, ki jih od njih zahteva kongresna resolucija.
Powell in Vedrine sta razpravljala tudi o korakih za pomoč makedonski vladi v boju proti albanskim skrajnežem. Vedrine se je ob tem strinjal z ameriškim pristopom do reševanja krize. Powell je makedonskim uradnikom dejal, da jih ZDA podpirajo, vendar upajo, da bo Makedoncem uspelo obvladati skrajneže brez pretirane uporabe sile in morebitnih žrtev med albanskimi civilisti, ker bi to le poslabšalo razmere. Zveza NATO še vedno zavrača napotitev svojih vojakov v Makedonijo, vendar sprejema ukrepe, ki bodo po Powellovih besedah prekinili oskrbovanje teroristov prek kosovsko-makedonske meje.
Bela hiša je izdala kratko sporočilo za javnost predsednika Georga Busha, v katerem piše, da ZDA ostro obsojajo nasilje, ki ga povzroča manjša skupina skrajnežev, da bi destabilizirala demokratično in večetnično makedonsko vlado. "Dejanja upornikov ne prispevajo k izboljšanju položaja albanske manjšine v Makedoniji," piše v Bushevi izjavi.
