Kot je še dejal, naj bi se z Miloševićem, ki je zaprt v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Scheveningenu, srečali v prihodnjih dneh. Black je pri tem poudaril, da s Tremblayjem nista odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred haaškim sodiščem.
Ta je te dni po besedah njegovega odvetnika Zdenka Tomanovića napovedal, da med celim sodnim procesom pred haaškim sodiščem ne bo imel odvetnika. Christopher Black sicer vodi pravni oddelek na Mednarodnem odboru za obrambo, ki so ga marca ustanovili v Berlinu in združuje prek 200 odvetnikov, pisateljev in intelektualcev. Odbor vidi Miloševića kot političnega zapornika in trdi, da je nedolžen.
Medtem pa je Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire.
Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark. Kot poroča Politika, navezava stikov beograjskega s haaškim sodiščem napoveduje, da bodo v primeru vložitve obtožnice proti Miloševiću s strani beograjskega javnega tožilca nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku sodili v odsotnosti.
Srbski zakon o kazenskem postopku določa, da je mogoče preiskavo prekiniti samo, kadar osumljenec pobegne ali kadar ni dostopen državnim organom, v primeru Slobodana Miloševića pa je njegov naslov znan. Če sodišče v Haagu ne bo ugodilo prošnji beograjskega okrožnega sodišča, se bo preiskava proti omenjeni četverici vseeno nadaljevala, Miloševiću pa je mogoče soditi in mu izreči kazen tudi v primeru odsotnosti.
Politika kot "zanimiv podatek" navaja, da je okrožni javni tožilec 27. junija, dan pred izročitvijo Slobodana Miloševića haaškemu sodišču, predlagal podaljšanje trimesečnega pripora, ki bi se moral izteči 1. julija, in da je dva dni pozneje, oziroma 29. junija, ta svoj predlog umaknil. Drugi "zanimiv podatek" pa je, kako je beograjsko okrožno sodišče izvedelo, da Slobodan Milošević ni več pod njegovo pristojnostjo. O njegovi izročitvi Haagu ga je obvestil upravnik zapora, vendar za samo izročitev ni bila zahtevana odobritev preiskovalnega sodnika Gorana Čavlina, ki vodi postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku. Beograjski časniki so objavili izjavo Čavlina, ki naj bi malo za šalo malo zares te dni dejal: "Nenehno tavam po hodnikih sodišča in se sprašujem, kje je moj obtoženec, kje je moj obtoženec, vendar mi nihče ne zna povedati."
