Ob tej priložnosti je nadškof in metropolit dr. Franc Rode dejal, da imamo kristjani dva praznika, 1. november je praznik Vseh svetih, 2. november pa je spomin vseh vernih, pokojnih, rajnih. Praznik Vseh svetih ima pomen, da se spominjamo številnih naših bratov in sester, ki so že v večnem kraljestvu in gledajo slavo božjega obličja. 2. november pa je praznik vseh rajnih, praznik tistih, ki se še niso očistili in še niso dospeli do božjega obličja.
Cerkev pravi, da so Vsi sveti dan spomina na žive in ne na mrtve, saj za kristjane smrti ni. Dr. Rode pojasnjuje, da je smrt za kristjana samo prehod v večno življenje pri Bogu, da je to prepričanje v vsem človeštvu, ki si ne more zamisliti, da bi človek popolnoma preminil. Tudi tisti neverniki, ki gredo na grobove, s svojimi dejanji pričujejo, da verujejo v preživetje, v neminljivo življenje svojih dragih.
Po prvih prepričanjih so praznik Vseh svetnikov v Rimu obhajali že okoli leta 800, od tam pa se je prenesel v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku svetnikov je dobila poseben pomen, ko je papež Gregor III. pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučenikom in vsem svetnikom. Leta 872 pa je papež Gregor IV. ukazal, naj se prvi dan v novembru v Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov.
