Na britanskem kraljevem dvoru posebnih slovesnosti danes ne načrtujejo. Elizabeta II. bo rojstni dan praznovala v družinskem krogu v dvorcu Windsor. V osrednjem londonskem parku Hyde Park bodo v njeno čast izstrelili 41 salv, 21 pa jih bo zadonelo z londonskega Towerja. Slovesno parado po londonskih ulicah sicer načrtujejo za 16. julij. Posebej slovesno bo šele prihodnje leto, ko bodo na otoku obeležili 50 let Elizabetinega vladanja, kar je v 1200-letni zgodovini britanske monarhije doslej uspelo le še kralju Edvardu III., ki je bil na prestolu 50 let, Juriju III., ki je vladal 59 let, in kraljici Viktoriji, ki je vladala 63 let.
Elizabeta II. se je rodila 21. aprila 1926. Je prvi otrok vojvodinje in vojvode yorške, ki sta potem, ko se je vojvodov brat Edvard VIII. 11. decembra 1936 zaradi ljubezni do ameriške ločenke Wallis Simpson odpovedal prestolu, postala kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta. Kraljevemu paru se je 21. avgusta leta 1930 rodila še hči Margareta.
Britanski dvor je 20. novembra 1947 slavil poroko Elizabete II. s sinom grškega princa, polkovnikom Mountbattenom, ki je po poroki postal princ Filip, vojvoda Edinburški. Paru so se v zakonu rodili štirje otroci, leta 1948 prestolnaslednik Charles, dve leti kasneje princesa Ana, ter princa Andrew (1960) in Edvard (1964).
Po očetovi smrti je bila Elizabeta 6. februarja 1952 okronana za britansko monarhinjo. Njena vladavina je zaznamovana s številnimi škandali, največkrat povezanimi z zasebnim življenjem njenih otrok. Zakoni prvih treh otrok, Charlesa, Ane in Andrewa, so se končali z ločitvijo, medtem ko je bila soproga najmlajšega Edwarda, grofica wesseška Sophie, nedavno vpletena v škandal, ko je kot predstavnica podjetja za stike z javnostjo in članica britanske kraljeve družine povedala o monarhiji in vodilnih politikih v državi več, kot bi smela. Zato so se v javnosti znova pojavila ugibanja o smiselnosti nadaljnjega obstoja monarhije.
Nedavna javnomnenjska raziskava podjetja MORI je pokazala, da bi v primeru referenduma za monarhijo glasovalo približno 70 odstotkov Britancev, 19 odstotkov vprašanih pa bi podprlo republiko. Kljub temu se večina vprašanih strinja, da bi bilo treba monarhijo posodobiti. Kritiki namreč dvoru očitajo hladnokrvnost do "navadnih prebivalcev", s katerimi člani kraljeve družine ne znajo vzpostaviti primernega stika. Očitki so se okrepili še zlasti po smrti valižanske princese Diane, nekdanje soproge prestolonaslednika Charlesa, avgusta 1997, ki je bila v javnosti izredno priljubljena in znana kot "kraljica src".
Kljub vsemu se Britanci ne bi mogli odpovedati tradiciji in svoji monarhiji in večina jih tudi meni, da Elizabeta II. dobo opravlja svoje "delo".
