Oba zunanja ministra sta soglašala, naj se meddržavna pogajanja o meji začnejo. Hrvaški minister je zagovarjal določitev pogajalske metodologije, postopno reševanje odprtih vprašanj in v prvi vrsti slovensko ratifikacijo SOPS, medtem ko je idejo o ustanovitvi evroregije Istra označil za koncept prihodnosti.
"Težave s Hrvaško niso tako pereče, tragične ali dramatične, kljub temu da jih prištevamo med slovenske zunanjepolitične prioritete," pa je povedal vodja slovenske diplomacije. Omenil je, da so priprave na pogovore končane in da je čas, da se odprta meddržavna vprašanja rešijo. O ratifikaciji SOPS sedaj odloča ustavno sodišče, ko bo znana njegova odločitev, bo o nadaljnji usodi tega sporazuma odločal DZ, ne pa vlada, je dodal.
Rupel je slovensko stališče do reševanja vprašanja meje razdelil na več delov. Eden je vprašanje meje na morju, ki je med državama nikoli ni bilo, pri katerem Slovenija želi ohraniti pravico do teritorialnega izhoda na odprto morje. Drugi je vprašanje delitve Piranskega zaliva, o katerem bo odločal DZ, je bil kratek slovenski minister. Pri določanju meje na kopnem v spornih zaselkih na levem bregu Dragonje pa bo po njegovih besedah potrebno upoštevati katastrski princip, podobno kot za določitev meje na Trdinovem vrhu in ob reki Muri.